nid main_url url title keywords content date author Ann1 Ann2 Ann3 Ann4 Ann5 Ann6 avg_sentiment sd_sentiment sentiment 1 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zakaj-se-hrana-drazi.html Zakaj se hrana draži? iztok, jarc, michel, barnier, hrana, podražitev Evropska komisija mora narediti analizo vzrokov rasti cen hrane, menita kmetijski minister Jarc in njegov francoski kolega. Bo evropska komisija analizirala vzroke rasti cen hrane. Evropska komisija bi morala narediti analizo vzrokov in posledic rasti cen hrane po posameznih sektorjih, sta po današnjem srečanju v Ljubljani povedala minister za kmetijstvo Iztok Jarc in njegov francoski kolega Michel Barnier. Sicer imata po njunih besedah Slovenija in Francija podobna stališča glede skupne kmetijske politike in podobne pomisleke glede reforme vina. Poudarila sta pomen dobrega sodelovanja med državama tudi na področju kmetijstva v času predsedovanja EU prihodnje leto. Med možnimi ukrepi EU je Barnier omenil obnovo zemlje v prahi. Gre za štiri milijone hektarjev zemlje, obnova bi omogočila večjo proizvodnjo in s tem znižanje cen. O tem bo Evropska komisija odločala septembra. Možen ukrep so tudi dodatne kvote na področju mleka, je dejal. Zakaj cene hrane naraščajo Strinjala sva se, da bi morala Evropska komisija narediti analizo vzrokov po posameznih sektorjih in analizo posledic takšnega dogajanja, je Barnier odgovoril na vprašanje, kaj lahko EU naredi za umiritev cen hrane. Izpostavil je visoke stroške za pridelovalce mesa oz. perutnine in dejal, da bi bilo treba uravnotežiti posledice. Po Barnierjevem mnenju gre za trajnejše poviševanje cen in je treba najti ustrezne odgovore. Kmetijski minister Iztok Jarc meni, da je treba odpreti razpravo o visokih cenah hrane tudi na evropski ravni. Tudi Jarc meni, da treba odpreti razpravo o visokih cenah hrane tudi na evropski ravni. Sicer je, kot pravi, težko napovedati, ali se bodo napovedi o rasti cen v prihodnje uresničile, bo pa ministrstvo v vsakem primeru pozorno spremljalo dogajanje in poskušalo ustrezno reagirati. Podobne usmeritve Slovenije in Francije Jarc je dejal, da imata Francija in Slovenija precej podobna stališča na skupno kmetijsko politiko. Za Slovenijo je stabilnost v tem sektorju zelo pomembna in osebno mislim, da ravno skupna kmetijska politika daje kmetijstvu tisto potrebno dolgoročno stabilnost in možnost, da dobro konkurira, je povedal Jarc. Po Barnierjevem mnenju je treba najti ustrezne odgovore za povišanje cen hrane. Vesel sem, da sva z ministrom Jarcem ugotovila, da so usmeritve Francije in Slovenije tudi po letu 2013, ko bomo skupno kmetijsko politiko obnavljali, zelo podobne, je povedal Barnier. Sicer je pritrdil Jarčevemu mnenju, da je srečanje pomembno, saj da morata državi krepiti odnose v strateškem trenutku v času prihajajočega predsedovanja Slovenije EU, ki bo nato predsedovanje predala Franciji. Spregovorila tudi o vinski reformi in o dokončanju reforme sladkorja. Državi se po besedah francoskega ministra pri vinski reformi strinjata, da v njej ni jasno dorečeno vprašanje dosladkanje vina, pa tudi, da so številke pri opustitvi vinogradov previsoke. Državi si želita ohraniti identiteto vina, je še dejal Barnier. 2007-09-03 STA / V.L. 3 4 3.5 0.707 neutral 2 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodali-vilo-preseren.html Prodali Vilo Prešeren vila, prešeren, prodaja, condor, real, bajrovič Vilo Prešeren je na dražbi ministrstva za obrambo kupilo nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah. Nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah je za vilo ponudilo največ izmed štirih ponudnikov, in sicer 1,95 milijona evrov, kar je za 50.000 evrov več od izklicne cene. Zastopnica podjetja, ki je povezano z lastnikom Sportine Bahtiarom Bajrovičem, Janja Jenšterle je po dražbi povedala, da vilo kupujejo zase, da jo bodo obnovili ter da bodo v njej s skladu z zahtevami izvajali gostinsko dejavnost. Po sklenitvi pogodbe bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno. Jenšterletova je poudarila, da Vile Prešeren ne bodo prodali naprej, temveč so jo kupili v lastne namene. Glede na namembnost, ki je za vilo določena z občinskimi akti in glede na omejitve, ki jih objekt ob Blejskem jezeru ima, jo bodo uredili za gostinsko dejavnost. Ta je bila v vili vse do lanskega novembra, ko je ministrstvo za obrambo razdrlo pogodbo z dotedanjim najemnikom, pod katerim je bila Vila Prešeren uveljavljen gostinski objekt na izredni lokaciji z dobro hrano in postrežbo. Boljši časi za vilo Kaže, da se blejskim vilam vendarle obeta lepša prihodnost. Poleg Vile Prešern naj bi bila v kratkem prenovljena tudi Riklijeva vila, saj je projekt prenove njenega lastnika Marka Omana blejska občina nedavno podprla. Okoljevarstveniki pa so s pritožbami dosegli, da se bo ograja, ki obdaja vilo Rog, znižala in bo omogočala dostop do jezera ter pogled nanj. Zadnjega pol leta je vila, ki je potrebna celovite prenove, samevala in še naprej propadala. Na ministrstvu za obrambo so, še preden so se odločili za prodajo vile, razmišljali tudi o možnosti, da bi bila vila objekt zaprtega tipa. Nato je ministrstvo predvidelo, da bo vilo obnovilo in jo prodalo, vendar je kasneje ugotovilo, da bi bila obnova predraga in neizvedljiva do začetka prihodnjega leta, ko bi vilo uporabljali za namene predsedovanja EU. Zato se je odločilo vilo prej prodati. Prodaja vile Prešeren je med Blejci zbudila strah, da se bo ponovila zgodba z Vilo Rog, okrog katere je novi lastnik Igor Lah postavil ograjo in tako domačinom ter obiskovalcem preprečil dostop do Blejskega jezera. Dodatno bojazen je zbujalo dejstvo, da se za Vilo Prešeren zanima tudi Lah. Občina zadovoljna s prodajo Vendar je največji interes za vilo na današnji dražbi izkazalo podjetje Condor Real, ki je bil zanjo pripravljen odšteti največ. Po sklenitvi pogodbe v prihodnjem mesecu dni bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno, in Vile Viktorije ter 40 odstotni lastnik hotela Krim. Čeprav je blejska občina imela predkupno pravico, se zaradi pomanjkanja sredstev za nakup Vile Prešeren ni mogla potegovati. Je pa blejski župan Janez Fajfar vesel, da je vila vendarle dobila novega lastnika, ki obljublja čimprejšnjo celovito prenovo in uporabo objekta v turistične namene. 2007-09-06 STA 4 4 4 0 positive 3 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/parkirisca-ne-bo-vec.html Parkirišča ne bo več koper, luka, nasip, ministrstvo, okolje, parkirišče, školjčna, sipina Luka Koper bo morala zrušiti most čez Rižano in odstraniti začasno parkirišče, je odločilo okoljsko ministrstvo. Luka bo morala odstraniti nasuto površino ob školjčni sipini, kjer je uredila začasno parkirišče Ministrstvo za okolje in prostor je kot neutemeljene zavrnilo pritožbe Luke Koper na inšpekcijske odločbe, ki se nanašajo na školjčno sipino v Ankaranu in tam parkirane avtomobile, so povedali na ministrstvu. Luka bo morala zrušiti tudi most čez reko Rižano, ki ga je postavila že pred leti, in odstraniti nasuto površino ob školjčni sipini, kjer je uredila začasno parkirišče. V Luki Koper pravijo, da bodo odločbe upoštevali, da pa imajo pomisleke glede interpretacije zakonskih določil, zato zadevo še preučujejo. Danes so zakoni napisani tako, da si jih vsakdo lahko razlaga po svoje, je povedala predstavnica za stike z javnostjo Luke Koper Tatjana Jazbec. Dejstvo je, da še nismo uporabili vseh pravnih sredstev, ki so nam na voljo. A do dokončne odločitve v javnosti ne bi želeli polemizirati o nastalem pravnem stanju, je dodala. Zasipavanja ob školjčni sipini Luka Koper bo odločbo upoštevala Zasipavanja ob školjčni sipini v Ankaranu in postavitev novega mostu čez desni kanal reke Rižane, prek katerega luka dovaža nasipno zemljo za izgradnjo platoja za začasno skladiščenje avtomobilov, sta si pred časom ogledala okoljski in gradbeni inšpektor in ugotovila, da Luka Koper nima vseh potrebnih dovoljenj, zato sta izdala ustrezne odločbe, ki jih bo morala luka sedaj spoštovati. V zvezi z nasutim platojem, ki se uporablja za parkiranje avtomobilov, je gradbeni inšpektor takrat uvedel izvršilni postopek prisilne zagotovitve prepovedi uporabe objekta, so pojasnili na ministrstvu za okolje. Zakon o graditvi objektov določa, da inšpektor zavezancu izreče denarno kazen, če objekta ne preneha uporabljati. Kazen znaša približno 42.000 evrov, inšpektor pa jo izreka do prenehanja uporabe oz. do desetkratnika tega zneska, so še pojasnili. Minister Podobnik naj odstopi Na ministrstvu menijo, da so zahteve Zelenih Kopra in Civilne iniciative Gibanje za Izolo po odstopu ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika neupravičene. Poudarili so, da na ministrstvu za ureditev območja koprskega pristanišča pripravljajo državni prostorski načrt, v katerega sodi tudi izvedba celovite presoje vplivov na okolje. Trenutno je ta načrt v fazi izdelave strokovnih podlag, so zapisali. Da bi zagotovili, da bodo v državni prostorski načrt ustrezno vključene tudi rešitve, ki sicer niso potrebne zaradi samega pretovora blaga, kar je sicer primarna dejavnost Luke Koper, je ministrstvo za pridobitev izdelovalca strokovnih rešitev izvedlo javni natečaj. V območje, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom, je namreč zajeto tudi potniško pristanišče, stik z starim mestnim jedrom Kopra, območje mandrača oz. športne cone v Ankaranu ter območje Ankaranske bonifike. Da bi zagotovili ustrezno nepristranskost komisije, sta kot člana natečajne komisije sodelovala tudi predstavnika Iniciativnega odbora krajevne skupnosti Ankaran proti gradnji tretjega pomola Luke Koper in Združenja Zelena Primorska. Na natečaju izbrana rešitev pa je bila soglasno ocenjena kot najustreznejša, so še sporočili z ministrstva. 2007-09-07 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 4 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazje-surovine-podrazile-hrano.html Dražje surovine podražile hrano podražitev, hrane, dražje, surovine, manjše, zaloge, žitaric Na kmetijskem ministrstvu vztrajajo, da je hrana dražja zaradi podražitev ključnih kmetijskih surovin. Na svetovnem in evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, posledično tudi mesa, zlasti svinjskega in perutninskega. Tako na svetovnem kot na evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, žita, posledično tudi mesa, zlati prašičjega in perutninskega. Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna. V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah. Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika, je dejal Jarc. Prepričan je, da se stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah . Slovenija je na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki skupaj z gozdarstvom in lovom dosega okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda. Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov, sicer pa je delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo iz Evropske unije lani dosegel kar 81 odstotkov. Zaloge žitaric kopnijo Letos naj bi v Sloveniji pridelali okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Foto Reuters Kljub temu, da v Sloveniji neugodnih vplivov letin, kot kažejo statistični podatki, letos sicer ne bo zaznati - pridelali naj bi okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze - je odvisnost od zunanjih trgov tako še vedno velika. Med kratkoročnimi razlogi sprememb cen velja po Jarčevih besedah omeniti klimatske dejavnike v ključnih svetovnih proizvajalkah žit kot sta na primer Avstralija in Kanada. Slednja tako za letos že napoveduje 20-odstotno znižanje pridelka žit, med tem je Srbija na primer prepovedala izvoz žitaric, Argentina je prepovedala izvoz mesa, Madžarska napoveduje manjše pridelke. Svetovna skupna proizvodnja žitaric na svetu naj bi letos dosegla približno 1653 milijonov ton oz. 86 milijonov ton več kot lani, potrošnja pa naj bi znašala 1670 milijonov ton, kar je 47 milijonov ton več kot lani. Od tega naj bi poraba za biogoriva znaša kar 109 milijonov ton. Hkrati velja omeniti, da se v zadnjem času zmanjšujejo tudi zaloge žitaric. Lanske svetovne zaloge v višini 259 milijonov ton so se znižale na 242 milijonov ton, pri čemer je položaj v Evropski uniji še bolj zapleten, saj so te zaloge v uniji znatno nižje oz. jih praktično ni.Anketa o podražitvah med trgovskimi družbami Na uradu RS za varstvo konkurence, ki kot pristojni organ spremlja in analizira razmere na trgu, v kolikor so te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem, je varuh konkurence objavil na svojih spletnih straneh. V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca. Družba Mercator je svojim dobaviteljem na področju pekarstva že poslala poziv, da znova preučijo utemeljenost svojih že veljavnih in napovedanih podražitev po posameznih blagovnih skupinah in jih skušajo v dobro potrošnikov znižati .V pismu dobaviteljem so izrazili pričakovanje, da skušajo prispevati k omejevanju inflacije in pri sebi poiščejo ustrezne stroškovne rezerve ter rezerve na področju produktivnosti. Hkrati so sporočili, da bodo v vseh blagovnih iskali izdelke novih dobaviteljev, ki bodo pripravljeni izdelke primerljive kakovosti zagotoviti po ugodnejših cenah.Kot so še zapisali, pričakujejo, da jim bodo najkasneje do ponedeljka posredovali odgovor oz. nov predlog cenikov. Znižanje cen bodo uveljavili v roku dveh dni od prejema novega cenika, obljubljajo v Mercatorju, kjer dobaviteljem, ki se bodo odzvali pozivu, obljubljajo, da jim bodo zagotovili prednostno obravnavo pri prihodnjem poslovnem sodelovanju. Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno. Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo. Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati. Vizjak Podražitvam bom prišel do dna! V organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij priGospodarski zbornici Slovenije GZS se bodo predstavniki živilskihpodjetij v ponedeljek srečali z ministrom za gospodarstvo AndrejemVizjakom ter mu predstavili razloge za dvig cen živilskih izdelkov, sodanes sporočili iz zbornice. Minister Vizjak je pred dnevi namrečnapovedal, da bo razlogom za podražitve prišel do dna. Predstavniki živilskih podjetij bi radi Vizjaku pojasnili svojo plat zgodbe. Po srečanju s trgovci minulo sredo se bo Vizjak tako sestal še spredstavniki živilskih podjetij, ki menijo, da morajo dobitipriložnost, da ministru predstavijo tudi svojo plat zgodbe inutemeljijo, zakaj zvišujejo cene. Trgovci zavračajo krivdo za podražitve in pravijo, da je treba razlogeza sedanje ali pričakovane podražitve iskati pri proizvajalcih indobaviteljih. Ti se po njihovih zagotovilih pojavljajo z novimizahtevki za višje cene. Kot je po srečanju z ministrom Vizjakompoudaril izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik,nekateri zahtevki nimajo nobene jasne osnove in jih je težkoargumentirati glede na znane poraste cen pri osnovnih surovinah. 2007-09-07 STA / N.B. 2 2 2 0 negative 5 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-si-mobil-z-umts.html Tudi Si.mobil z UMTS mobitel, si.mobil, vodafone, vodafone, uporabnik, mobilni, telefon, umts Drugi največji slovenski mobilni operater Si.mobil je za vse svoje uporabnike odprl omrežje UMTS. Simobil je zagnal svoje omrežje UMTS. Mobilni operater Si.mobil - Vodafone je za vse uporabnike odprl omrežje UMTS/HSDPA. Za razvoj nadgrajenega omrežja bo Si.mobil - Vodafone v prvih petih letih namenil 50 milijonov evrov, v prvi polovici leta 2007 je bila njihova glavna investicija izgradnja prve faze UMTS omrežja, ki je v celoti nadgrajen s tehnologijo HSDPA in bo omogočal hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mbit/s. Za pokritost 25 odstotkov prebivalstva je Si.mobil - Vodafone zgradil novo omrežje s 97 baznimi postajami UMTS/HSDPA. S 76 dodatnimi GSM/GPRS/EDGE baznimi postajami bodo izboljšali signal na dosedanjih nepokritih predelih. Naredili smo izjemen korak naprej v poslovanju in številkah. V UMTS/HSDPA smo intenzivno vlagali predvsem v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa ne smemo zanemariti celotne baze naših uporabnikov po celi Sloveniji, se v tej drugi polovici leta z investicijami osredotočamo predvsem na nadgradnjo obstoječega omrežja ter razširitev zmogljivosti našega omrežja v vseh večjih mestih po Sloveniji, je dejal predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk. 2007-09-10 Š.Z. 5 4 4.5 0.707 positive 6 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tus-telekom-hoce-odskodnino.html Tuš Telekom hoče odškodnino tuš, telekom, telefonija, siol, internet, odškodnina Tuš Telekom v odškodninskem zahtevku od Telekoma Slovenije zahteva 21,47 milijona evrov. Telekom Slovenije je prejel odškodninski zahtevek družbe Tuš Telekom, v katerem ta zahteva plačilo odškodnine v višini 21,47 milijona evrov. Tuš Telekom se je za odškodninski zahtevek odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. Telekom Slovenije bo na zahtevek odgovoril do 1. oktobra V Telekomu zahtevek Tuš Telekoma, nekdanjega Voljatela, še proučujejo, nanj pa bodo odgovorili v postavljenem roku, to je do 1. oktobra. Ob tem dodajajo, da v celoti spoštujejo veljavno zakonodajo in odločbe izdane s strani agencije za pošto in elektronske komunikacije ter poslujejo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji. Po pisanju časnika Finance je Tuš Telekom zahtevek proti Telekomu vložil zaradi domnevne poslovne škode, nastale s favoriziranjem Siola, in sicer vse od leta 2001. 2007-09-11 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 7 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-sveta-gre-za-plagiatorstvo.html BMW v sporu bmw, plagiat, sejem, frankfurt, šuan, guan Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je kitajskega proizvajalca Šuan-guana obtožil plagiatorstva. 2007-09-13 Kanal A / Dejan Komparič 1 1 3 2 1 2 1.667 0.816 negative 8 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-proti-dragim-testeninam.html Stavka proti dragim testeninam testenine, rim, italija, stavka, potrošnik, podražitev, špageti Italijanske organizacije za zaščito potrošnikov so zaradi zvišanja cen osnovnih živil pozvale k špagetni stavki . Ljudi so pozvali, naj v znak protesta zaradi nedavne podražitve testenin en dan ne kupujejo niti ne jedo testenin. Narast cene pšenice v zadnjih mesecih je namreč prislilila izdelovalce testenin, da zvišajo cene. Vsak Italijan v enem letu poje povprečno 28 kilogramov testenin. Furio Bragagnolo, podpredsednik Združenja proizvajalcev testenin, meni Ni jedi, ki bi bila cenejša. Kdor se odloči za stavko proti testeninam, bo dražje plačal hrano, ki jo bo kupoval namesto testenin. Porcija testenin najbrž stane manj kot jabolko. Večina Italijanov je poziv k stavki zavrnila. Nekaj deset ljudi se je sicer zbralo pred italijanskim parlamentom v Rimu in mimoidočim brezplačno razdeljevalo testenine, kruh in mleko. Nekaj deset ljudi je pred parlamentom mimoidočim razdeljevalo testenine. Foto Reuters Nihče ne bo prenehal jesti testenin, to je osnova italijanske prehrane. In kot sem opazil, potrošniki danes niso spremenil svojih nakupovalnih navad, je dejal uslužbenec delikatese v središču Rima. Testenine so osnovno živilo in normalno je, da gredo cene vsako leto gor, tako kot na primer pri bencinu, je dodal. Organizacije za zaščito potrošnikov so sporočile, da so se špageti lani podražili za 27 odstotkov, kruh pa za 17 odstotkov, medtem ko italijanski statistični urad trdi, da sta se ti dve živili podražili le za tri oziroma 4,2 odstotka. 2007-09-13 STA / U.Z. 3 2 2.5 0.707 neutral 9 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poziv-k-zmanjsanju-izpustov-co2.html Poziv k zmanjšanju izpustov CO2 angela, merkel, iaa, avtomobilski, sejem, frankfurt, ozpusti, ogljikov, dioksid Nemška kanclerka Merklova je ob odprtju avtomobilskega sejma IAA opozorila na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Merklova je proizvajalce avtomobilov pozvala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Frankfurtu odprla 62. mednarodno avtomobilsko razstavo IAA. Ob tem je proizvajalce pozvala, da morajo pri vsakem delčku avtomobila razmišljati o tem, kako zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Na avtomobilski razstavi, ki bo odprta do 23. septembra, pričakujejo okoli 900.000 obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali izdelke 1081 razstavljalcev iz več kot 40 držav. Samo proizvajalci avtomobilov bodo predstavili 88 svetovnih novosti, vseh skupaj pa bo 260. Omejitev izpustov za vsa vozila Kljub pozivu k zmanjšanju izpustov pa je Merklova podprla nemške proizvajalce avtomobilov, ki prevladujejo v višjih tržnih segmentih, pri njihovi zahtevi, da bi se morala omejitev izpustov upoštevati za vsa vozila, ne pa le pri nekaterih modelih. Večji avtomobili, več CO2 v ozračju? Evropska komisija predlaga, da bi se izpusti ogljikovega dioksida iz avtomobilov z današnjega povprečja 160 gramov na kilometer do leta 2012 omejili na 120 gramov na kilometer. Proizvajalci večjih avtomobilov, ki v ozračje izpuščajo tudi več ogljikovega dioksida, predlagajo, da bi bilo breme zniževanja emisij med proizvajalce porazdeljeno glede na težo avtomobilov v njihovi proizvodni paleti. Merklova je v Frankfurtu odprla 62. sejem IAA. To bi pomenilo, da bi lahko večji avtomobili v ozračje spuščali več ogljikovega dioksida kot manjši. Ker pa bi celotna industrija do leta 2012 še vedno morala doseči povprečen izpust novih avtomobilov v višini 120 gramov na kilometer, bi morali proizvajalci manjših vozil svoje izpuste zmanjšati pod to mejo. Omenjeni predlog so oblikovali nemški proizvajalci, nasprotujejo pa mu francoski in italijanski proizvajalci, ki izdelujejo manjše in varčnejše avtomobile. Aktivisti okoljske organizacije Greenpeace so pred razstavnim prostorom pripravili demonstracije in v zrak spustili na stotine črnih balonov z napisom CO2. Merklova je v svojem govoru poudarila tudi nujnost spoštovanja intelektualne lastnine, pri tem pa izpostavila Kitajsko. 2007-09-13 STA / V.L. 4 4 4 0 positive 10 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prvi-krog-dokapitalizacije-nlb.html Prvi krog dokapitalizacije NLB nova, ljubljanska, banka, denar Delničarji NLB bodo lahko še danes vplačali nove delnice, ki jih bo banka izdala v okviru dokapitalizacije. Rezultati prvega kroga dokapitalizacije bodo znani do srede. Cena nove delnice znaša 307 evrov, osnovni kapital pa se bo v postopku dokapitalizacije povečal za 2,719 milijona evrov na 66,831 milijona evrov. Če obstoječi delničarji predkupne pravice ne bodo v celoti izkoristili, bo Nove Ljubljanske banke NLB delnice v odkup ponudila še javnosti. Rezultate prvega kroga bo NLB objavila do srede. Največji delničarji NLB - država 35,41 odstotka, skupina KBC 34 odstotkov, Slovenska odškodninska družba 5,05 odstotka, Kapitalska družba 5,01 odstotka in Evropska banka za obnovo in razvoj pet odstotkov - so ob objavi prospekta za ponudbo novoizdanih delnic napovedali, da bodo izkoristili predkupno pravico in ohranili obstoječi lastniški delež v banki. V Potezi Naložbe 3,42-odstotni lastnici NLB in Zavarovalnici Triglav 1,40-odstotni lastnici so za STA potrdili, da bodo pri dokapitalizaciji NLB sodelovali. Med 10 največjimi lastniki NLB so bili konec junija še NFD 1 1,47 odstotka, Triglav steber 1 1,22 odstotka in Aktiva naložbe 0,88 odstotka. NLB se je za dokapitalizacijo odločila, ker je že izčrpala vse vire financiranja dodatnega kapitala za nemoteno rast poslovanja, nove kapitalske naložbe, uresničitev projekta pripojitve bank ter zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke, tudi v povezavi z učinki uvedbe standardov Basel II, so v banki zapisali v prospektu za ponudbo novoizdanih delnic. 2007-09-17 STA / T.S. 4 3 3.5 0.707 neutral 11 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rekordna-cena-nafte.html Rekordna cena nafte nafta, cena, rekord, rast, azijski, trg, ameriška Ameriška nafta je na azijskem trgu z več kot 81 dolarji za sod dosegla rekordno vrednost. Cena nafte vztrajno narašča Cena ameriške nafte se je z več kot 81 dolarji za sod povzpela na novo rekordno vrednost. V azijskem trgovanju je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti celo do 81,23 dolarja, kar je bilo 66 centov več kot v ponedeljek. S tem je bil stari rekord v višini 80,70 dolarja za sod, dosežen v ponedeljek zvečer, močno presežen. Po mnenju borznih posrednikov je mogoče vzrok za tokratno rast cen nafte iskati v zaskrbljenosti glede morebitnih težav v ponudbi nafte. Po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pa je mogoče rast cen nafte pripisati pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka danes znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo konjunkturo ter okrepilo povpraševanje po nafti v največji porabnici energentov na svetu. 2007-09-18 STA / N.K. 1 1 2 1 1 1 1.167 0.408 negative 12 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rekordne-vrednosti-evra.html Rekordne vrednosti evra evro, dolar, banka, obresti, trgovanje, borza, amerika Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero, še vedno krepi. Analitiki napovedujejo, da bi evro lahko kmalu presegel mejo 1,40 dolarja. Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka, krepi. V današnjem trgovanju je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel rekordno vrednost 1,3987 dolarja, nakar se je ustalil pri 1,3981 dolarja. Torkovo trgovanje je skupna evropska valuta zaključila pri 1,3971 dolarja. Prvo znižanje ključne obrestne mere, po kateri si ameriške banke med seboj čez noč posojajo denar, od junija leta 2003, ko je znašala le odstotek, je bilo pričakovano, napovedovano in potrebno kot odgovor na finančno krizo, zaradi ohlajanja stanovanjskega trga in krize hipotekarnih posojil. Analitiki so sicer pričakovali 0,25-odstotno znižanje, še znatnejše znižanje pa naj bi, tako trgovci, na deviznih trgih povzročilo pravo evforijo . 2007-09-19 STA 4 4 4 0 positive 13 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hrvaski-telekom-gre-za-med.html Hrvaški telekom gre za med hrvaška, telekom, t, ht, telekomunikacije, delnice, deutsche, telekom, ivo, sanader Hrvaški državaljani so pokazali velik interes za prednostni nakup tamkajšnjega telekoma T-HT. Za delež v T-HT se potegujejo številni Hrvatje Hrvaška je s prodajo delnic družbe T-HT začela v ponedeljek. Že v prvih dveh dneh je po podatkih hrvaških medijev delnice vpisalo približno 50.000 državljanov, kar je nekaj tisoč več, kot je bilo v podobnem primeru nakupa delnic naftne družbe Ina konec lanskega leta. Če bo interes takšen kot prve dni, bo 20 do 23 odstotkov delnic T-HT-ja, ki so v javni ponudbi, premalo. Vlada bo zelo hitro, morda že v naslednjem tednu, začela postopek za nove delnice v javni ponudbi, je povedal predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. T-HT, ki je v večinski, 51-odstotni lasti Deutsche Telekoma, je v sedanji obliki nastal leta 1999, ko sta iz nekoč skupnega podjetja nastali družbi za poštne in telekomunikacijske storitve. Hrvaška vlada ima v podjetju 42 odstotkov, sklad hrvaških vojnih veteranov pa sedem odstotkov. Javna ponudba za hrvaške državljane se bo iztekla 27. septembra, za institucionalne investitorje pa 1. oktobra. Hrvaški državljani imajo prednostno pravico do nakupa delnic v višini 38.000 kun 5184 evrov in do bonusa v višini ene delnice ob nakupu 10 delnic, vendar le v primeru, da jih bodo zadržali vsaj eno leto. 2007-09-20 U.V. / STA 4 3 3.5 0.707 neutral 14 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razgrabili-delnice-nlb.html Razgrabili delnice NLB nova, ljubljanska, banka, nlb, delnice, prodaja, vpis Vpis delnic Nove Ljubljanske banke, ki se je začel zjutraj, je bil zaključen že v kratkem času po odprtju vpisnih mest. Vpis novih delnic je bil mogoč do 5. oktobra, a se je vpis končal že v dopoldanskih urah NLB je v odkup javnosti ponudila 2435 oz. 0,75 odstotka delnic, katerih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali v javni ponudbi, ki se je iztekla 17. septembra. V NLB zaenkrat uradnih informacij o izidu javnega poziva za vpis in vplačilo novih delnic ne dajejo. Dokler delnice, ki so bile vpisane, niso tudi plačane, ne morejo dajati izjav, so povedali v službi za odnose z javnostmi. Novoizdane delnice so ponudili v odkup tako pravnim kot fizičnim osebam, vpisovanje pa bi moralo po načrtih trajati do 5. oktobra, vendar so predvideli možnost predčasnega zaključka. NLB je novoizdane delnice naprej ponudila v odkup obstoječim delničarjem banke. V prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 4. do 17. septembra, so obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke vpisali in vplačali 323.298 novih delnic, kar predstavlja 99,25 odstotka vseh novih delnic NLB. 2007-09-20 STA 4 4 4 0 positive 15 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-gorica-ne-bo-las-vegas.html Nova Gorica ne bo Las Vegas? megazabavišče, nova, gorica, zabavišče, hit, harrah, brulc, jan, jones Američani zagotavljajo, da bodo upoštevali domačine in spremenili prvotne načrte megazabavišča. Novogoričani so zadovoljni. V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah s Entertainment, ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones, v Novi Gorici sestala tudi s županom Nove Gorice Mirkom Brulcem. V Novi Gorici kot edino možno lokacijo za megazabavišče vidijo območje Ajševice Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori, je po sestanku dejal Brulc. Megazabavišče na območju Ajševice? Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah sa seznanil s sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Mirko Brulc Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali, je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija, je poudarila Jonesova. Župan in civilna iniciativa zadovoljni Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer, je Jonesovi zagotovil Brulc. Ker sta novogoriški zabavišči Perla in Park usmerjeni predvsem v igralništvo, želijo na Goriškem zgraditi turistični resort , v katerega bi privabili ljudi iz celega sveta, je pojasnila Jonesova, ki se bo v petek sestala še z drugimi goriškimi župani, v Slovenijo pa naj bi se vrnila novembra. Jonesova, ki je izpostavila pomen preglednosti projekta ter komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in javnostjo, se je danes ločeno sestala tudi s predstavniki severnoprimorske gospodarske zbornice in civilne družbe. Kot je novinarjem povedala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja, ki megazabavišču nasprotuje in zahteva celo referendum, Lucija Mozetič, jim je Jonesova zagotovila, da so prvotne načrti megazabavišča spremenjeni, da ne bi bili za okolje preveč moteči. 2007-09-20 L.H. / STA 4 4 4 0 positive 16 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/so-ga-odnesle-podrazitve.html So ga odnesle podražitve? urad, za, varstvo, konkurence, opdstop, andrej, plahutnik, andrej, vizjak, podražitve Direktor urada za varstvo konkurence je ponudil svoj odstop. Spodnesel naj bi ga njegov mlačen odziv na podražitve. So Plahutnika odnesle nedavne podražitve hrane? Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je dal odstopno izjavo, poroča današnje Delo. Novico je že potrdil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je tudi povedal, da bo Plahutnikov odstop sprejel. Čeprav je Plahutnik zapisal, da so ga k odločitvi privedli osebni razlogi, je neuradno slišati, da je njegov odstop zahtevala vlada, piše Delo. Z njegovim delom naj bi bila vse manj zadovoljna, dokončno pa naj bi Plahutnika spodnesel njegov pozen in mlačen odziv na velike podražitve hrane. Predsednik vlade Janez Janša je njegov urad celo javno pozval, naj preveri informacije o dogovarjanju največjih trgovcev glede cen. 2007-09-22 D.L. 1 2 2 2 3 2 2 0.632 negative 17 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/francija-financno-na-psu.html Francija finančno na psu francija, finance, bankrot, evropska, centralna, banka, fillon, trichet Francoske javne finance so v hudih težavah. Predsednik francoske vlade je povedal, da je Francija v bankrotu. Fillon je povedal, da je Francija v bankrotu Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet je izjavil, da so francoske javne finance v zelo hudih težavah. Triche je svojo oceno podal dva dni za izjavami predsednika francoske vlade Francoisa Fillona, da je Francija v bankrotu. Fillon je v petek na konferenci agronomov na Korziki izjavil, da je Francija finančno propadla. Vodim državo, ki je na finančni ravni bankrotirala, ki že 15 let beleži kroničen primanjkljaj in že 25 let ni sprejela izravnanega proračuna. To ne more še kar trajati, je dejal Fillon. Pozneje je sicer poudaril, da se je le slikovito izrazil, vendar ni mogel več zajeziti ogorčenih odzivov iz opozicije in tudi lastnega političnega tabora. Trichet pa je dejal, da je imel Fillon prav, da je opozoril na problem. 2007-09-23 STA / N.K. 1 2 1.5 0.707 negative 18 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izplacila-denarja-za-lansko-skodo.html Izplačila denarja za lansko škodo škoda, neurja, suša, kmetijstvo, podeželje Agencija za kmetijske trge je začela izplačevati odločbe za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Slovensko kmetijstvo so lani prizadela neurja, toča in suša Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je danes začela z izplačevanjem odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičencem je izplačala 10.632 odločb, skupaj pa so prejeli 4,3 milijona evrov, so sporočili iz agencije. Kot je znano, je agencija v začetku septembra izdala 17.914 odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičenci bodo prejeli skupno 8,64 milijona evrov pomoči v dveh enakih delih v letih 2007 in 2008. Drugi del izplačil bo izvršen v naslednjem letu. Agencija bo izdala še približno 3000 odločb tistim vlagateljem, ki se jim bo kompenziral dolg iz preteklih let. Gre za dolžnike, ki so prejeli preveč akontacije predplačil za sušo naravne nesreče v letu 2003 in točo naravne nesreče v letu 2004, so navedli v agenciji. Program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006, ki ga je vlada sprejela aprila, ugotavlja, da so naravne nesreče lani v skupaj 161 občinah povzročile škodo v višini 59,5 milijona evrov. 2007-09-24 STA 4 4 4 0 positive 19 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-gm-koncali-stavko.html V GM končali stavko general, motors, pokojnina, denar, stavka Vodstvo General Motorsa je s predstavniki sindikatov doseglo dogovor in tako končalo dvodnevno stavko. Vzroki za stavko so bili klasične narave - višje plače in zagotovljena dostojna pokojnina. Predstavniki vodstva ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors GM in sindikata United Auto Workers so danes dosegli dogovor in tako končali dvodnevno stavko zaposlenih v tovarnah GM v ZDA. Nova pogodbo o plačah, ki jo mora ratificirati še sindikat in odobriti sodišče, vsebuje dogovor o ustanovitvi posebnega pokojninskega sklada. Pogovori do zgodnjih jutranjih ur Pokojninski sklad bi se napajal s sredstvi družbe, upravljal pa bi ga sindikat. Po dogovoru, ki so ga sklenili okoli 3. ure zjutraj po tamkajšnjem času, je sindikat preklical stavko, ki se je začela v ponedeljek, potem ko so propadla pogajanja o novi pogodbi o plačah in je okoli 73.000 članov sindikata v 80 tovarnah po ZDA prenehalo delati. V jutranjih urah so predstavniki podjetja in delavci le dosegli dogovor. V GM upajo, da bodo lahko proizvodnjo znova vzpostavili do popoldanske izmene, je povedal predstavnik podjetja Tom Wickham. Zelo smo zadovoljni z dogovorom, je dejal predsednik United Auto Workers Ron Gettelfinger in dodal, da je po njegovem stavka pomagala njihovi strani. Gettelfinger predvideva, da bo raven zaposlenosti ostala na enaki ravni v vseh štirih letih veljavnosti pogodbe. Pogodbo morajo pregledati še predsedniki lokalnih odborov sindikata, o njej pa bodo glasovali tudi člani sindikata, zaposleni v GM. Dogovor naj bi bila nekakšna podlaga za pogodbe v družbah Ford Motor in Chrysler. 2007-09-26 STA / T.S. 4 4 4 0 positive 20 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prek-hrvatov-do-telekoma-slovenije.html Prek Hrvatov do Telekoma Slovenije? telekom, slovenije, deutsche, telekom, h-tv, hrvaška, slovenija Pojavljajo se namigi, da naj bi Deutsche Telekom preko Hrvatov kupoval Telekom Slovenije. Deutsche Telekom ima v večinski lasti hrvaški T-HT in Magyar Telekom - oba pa naj bi se zanimala za Telekom Slovenije Deutsche Telekom naj bi se v začetku tedna odločil, da se bo udeležil tekme za nakup 49,13 odstotka Telekoma Slovenije, in sicer prek svoje hrvaške hčerinske družbe Hrvatskog telekoma T-HT, poroča hrvaški spletni portal Poslovni.hr. Po podatkih omenjenega portala naj bi družba T-HT, ta je v 51-odstotni lasti Nemcev, razpisno dokumentacijo za nakup Telekoma Slovenije, ki predvideva posredovanje ponudb do 15. oktobra, dvignila v petek. Precejšnje zanimanje za 49,13 odstotkov Telekoma Slovenije Foto POP TV Hrvaška je sredi septembra začela s privatizacijo 23 odstotkov T-HT, ta delež pa je pred dnevi zaradi velikega zanimanja zvišala na 32,5 odstotka. Iz tega paketa je 25 odstotkov delnic namenila hrvaškim državljanom, ki so jih lahko kupili še danes. Od 17. septembra je po neuradnih informacijah hrvaških elektronskih medijev, več kot 300.000 hrvaških državljanov vpisalo nakup paketov delnic. 7,5 odstotka delnic T-HT bo vlada prodala institucionalnim vlagateljem, ki se lahko za nakup odločajo do 1. oktobra, ko bo vlada določila končno ceno posamezne delnice v največji hrvaški privatizacijski zgodbi. Po ocenah hrvaških analitikov je omenjena poteza Deutsche Telekoma, če bo do nje prišlo, nenavadna, saj naj bi razpisno dokumentacijo dvignil tudi madžarski Magyar Telekom, ki je tudi v večinski lasti Nemcev. Zato se postavlja vprašanje, čemu je ta poteza namenjena in koliko bo T-HT resnično sodeloval pri privatizaciji Telekoma Slovenije. Kot je znano, je časnik Finance pred dnevi zapisal, da naj bi se za nakup Telekoma Slovenije po neuradnih informacijah poleg Madžarov zanimali tudi Türk Telekom, islandski Skipti in italijanski Telecom Italia. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe RS v Telekomu bo upoštevala samo tiste nezavezujoče ponudbe registriranih ponudnikov, ki jih bo prejela do 15. oktobra, do 15. ure. Zainteresirani za pridobitev statusa registriranega ponudnika morajo popolno vlogo sicer vložiti do petka, 28. septembra. 2007-09-27 STA 3 3 3 0 neutral 21 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delo-prevec-obdavceno.html Delo preveč obdavčeno? davki, davek, prispevki, stroški, dela, delo, plača, neto V Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela predstavljajo davki in prispevki. Delo je v Sloveniji preveč obdavčeno, trdijo v združenju delodajalcev Slovenija ostaja kljub razbremenitvam, ki so bile uveljavljene na področju dohodnine in davka na izplačane plače, v skupini evropskih držav z najvišjim davčnim obremenitvijo stroška za delo. To uvršča Slovenijo ob relativno togi delovnopravni zakonodaji v spodnji del lestvice držav, ki so zanimive za tuje investitorje, poudarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije ZDS. Povečanje plač in stroškov dela v skladu z zahtevami sindikatov bi pomenilo povečanje že tako visoke inflacije in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na svetovnih trgih, dodajajo. Kot so sporočili z ZDS, so danes predstavnikom tujih veleposlaništev in velikih tujih družb v Sloveniji predstavil usklajeni predlog zakona o delovnih razmerjih. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi izvršni direktor in član odbora Evropskega združenja delodajalcev Marc Stocker in predstavniki delodajalskih organizacij iz Češke in Hrvaške, so obravnavali tudi probleme plačne politike v državah Evropske unije. Države EU v letošnjem letu beležijo visoko gospodarsko rast, nove članice pa se srečujejo s povečano stopnjo inflacije. Visoka gospodarska rast v Sloveniji, je po oceni Združenja delodajalcev Slovenije cikličnega in ne strukturnega izvora, zato je potrebno zahteve sindikatov po povečanju plač, obravnavati preudarno, v okviru tripartitnega socialnega dialoga, saj plačna politika, poleg fiskalne politike, zaradi izgube monetarne suverenosti predstavlja pomemben element za uravnavanje makroekonomske stabilnosti. Po izračunih ZDS znaša povprečna urna postavka stroškov dela v Sloveniji za prvo polletje letos skupaj z dodatnimi stroški dela 10,4 evra, v letu 2006 pa 10,1 evra. Ob tem je pomembna tudi struktura stroška dela, opozarjajo v združenju in pojasnjujejo, da v Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroška dela predstavljajo davki in prispevki, ki jih plačata tako delodajalec kot delojemalec. Neto plača, ki pomeni dejansko kupno moč zaposlenih, predstavlja manj kot 50 odstotkov celotnih stroškov dela. Po mnenju združenja in ostalih udeležencev posveta bi zato morala vlada zmanjšati davčno obremenitev v skladu s predlogom zakona o delovnih razmerjih za znižanje davčnega primeža nekaterih stroškov dela, za katerega se je obvezala v okviru socialnega sporazuma o zniževanju obremenitev stroška dela. Navedeni predlog je ZDS posredovalo predsedniku vlade Janezu Janši že v začetku julija letošnjega leta, vendar niti vlada niti ministrstvo za finance in ministrstvo za delo nanj doslej še niso odgovorili, niti sprejeli ustreznih ukrepov, dodajajo v združenju. 2007-09-28 STA 2 2 2 2 3 2 2.167 0.408 negative 22 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazje-mleko-in-meso.html Dražje mleko in meso cene, inflacija, umar, gospodarska rast, podražitve, hrana V prihodnjih dneh lahko pričakujemo nove podražitve. Mleko naj bi se podražilo do 15 odstotkov. Mleko se bo podražilo za več kot 10 odstotkov. Potrošniki se bodo v teh dneh, potem ko so septembra doživeli zvišanje cen kruha in nekaterih drugih izdelkov, soočili še s podražitvami mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov. Do 15 odstotkov dražje mleko Kot so pojasnili v Mercatorju, je namreč glede na napovedi s strani proizvajalcev večina podražitev v blagovnih skupinah mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov napovedana za začetek oktobra. Na Umarju pričakujejo, da bo rast bruto plač na zaposlenega, ki je lani dosegla 2,2 odstotka, letos znašala 2,4 odstotka. Podobno naj bi bilo tudi v prihodnjih dveh letih, s tem, da bo bruto rast plač v javnem sektorju zaradi sporazuma o odpravi plačnih nesorazmerij prihodnje leto višja kot rast plač v zasebnem sektorju, kar se bo zgodilo prvič po šestih letih. Dobavitelji so napovedali podražitve mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za od 10 do 15 odstotkov, in sicer zaradi rasti stroškov višja odkupna cena mleka ter zaradi povečanega izvoza mleka predvsem v Italijo, več pa se mleka tudi predela, zato je ponudba mleka na domačem trgu manjša. Podobno so podražitve napovedali dobavitelji mesa in mesnih izdelkov - zaradi večjih stroškov pridelave in predelave. Pri tem pa je potrebno, tako v Mercatorju, upoštevati tudi nihanja cen mesa na blagovnih borzah. V Mercatorju ob tem poudarjajo, da si bodo kljub napovedanim podražitvam še naprej prizadevali tako v pogajanjih z dobavitelji kot s trgovskimi akcijami ublažiti posledice podražitev izdelkov v dobro kupcev ter bodo cene številnih izdelkov za zdaj obdržali nespremenjene. Tudi v Sparu, drugem največjem trgovcu v Sloveniji, so potrdili, da bo prišlo do podražitev mleka in mesa. S strani dobaviteljev teh izdelkov so namreč prejeli nove cenike, s katerimi v večini primerov višajo cene izdelkov za povprečno 10 do 15 odstotkov. Podražitve se bodo odvijale tekom oktobra, naše marže pa bodo ostale nespremenjene ali celo nižje, so pojasnili. Podražilo se bo tudi meso in mesni izdelki. Ob tem dodajajo, da so se že v začetku leta odzvali na predvidene podražitve. Tako so januarja blokirali cene več kot 250 izdelkom priznanih blagovnih znamk. Zagotovilo te promocije je, da bodo cene izdelkov, ki jih Slovenci potrebujemo za vsakodnevne potrebe, ostale nespremenjene ali celo nižje vse do februarja 2008, so še zapisali. V Tušu so pojasnili le, da podražitev ne načrtujejo, saj sami cen ne bodo dvigovali. Za odgovore na vprašanja glede podražitev so zato kot primernejše sogovornike navedli dobavitelje mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Umar Podražitve se bodo nadaljevale Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar je v jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2007 napoved letošnje gospodarske rasti glede na pomladansko zvišal za 1,1 odstotne točke na 5,8 odstotka. Janša Vlada inflacije ne podcenjuje Premier Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Majde Potrata SD, s katerimi ukrepi namerava vlada omiliti negativne posledice visoke inflacije, še posebej hitre rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, na socialni položaj vsaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva, dejal, da je res, da ima Slovenija glede na povprečje EU višjo inflacijo, ima pa najnižjo v primerjavi z državami z enako gospodarsko rastjo, je pojasnil Janša. Vlada po njegovih besedah inflacije ne podcenjuje, ne more pa vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov, zaradi katerih je prišlo do neupravičenih podražitev. Osnovni razlog podražitev je v višjih cenah energentov, saj je trenutna cena nafte bistveno višja od napovedi. Na Umarju menijo, da se borast cen hrane nadaljevala tudi v jesenskih mesecih, hkrati pa letos vzadnjih mesecih ne pričakujejo padca cen nafte, kot je bilo to običajnoza pretekla leta. Predvidevajo, da bo cena severnomorske nafte brentletos v povprečju dosegla 67 dolarjev za sodček, v prihodnjih dvehletih pa naj bi znašala 68,5 dolarja. Višja inflacija od napovedane Inflacija naj bi na letni ravni dosegla 4,3 odstotka, in ne 3,2 odstotka, kot so predvidevali spomladi. Kot je pojasnil v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, je bila inflacija v Sloveniji, ki beleži dvakrat višjo gospodarsko rast kot druge države članice območja skupne valute, visoka, triodstotna, že ob vstopu v območje evra, k temu pa prispeva svoje še rast cen, predvsem cen hrane. Te so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov oz. 1,5 odstotne točke, medtem ko so cene hrane lani k inflaciji prispevale 0,4-odstotne točke. Šok inflacije naj bi bil prehodne narave V primeru, da se bodo ekonomske politike odzvale primerno, da se bodo socialni partnerji zavedali svoje vloge in prilagodili svoja pričakovanja in zahteve tako, da bodo skušali ohraniti makroekonomska ravnotežja, bi se inflacija že prihodnje leto približala trem odstotkom, je pojasnil Vasle. Za 2008 napovedujejo 2,9-odstotno inflacijo, za 2009 pa 2,7-odstotno. 2007-10-01 B.J. / STA / V.L. 2 1 1.5 0.707 negative 23 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/visi-10-2-milijona-evrov-kazni.html Visi 10,2 milijona evrov kazni visa, kazen, evropska komisija, plačilne kartice Evropska komisija je podjetju Visa zaradi oviranja konkurence naprtila 10,2 milijona evrov kazni. Visa je po lastnih navedbah z 1,2 milijarde izdanih plačilnih kartic največji izdajatelj na svetu. Visa je namreč več kot šest let brez utemeljitve banki Morgan Stanley preprečevala pridobitev članstva v mreži Visa, s tem pa ji je posledično omejevala dostop do britanskega trga storitev s plačilnimi karticami. Izdajatelji plačilnih kartic igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju in delovanju enotnega trga plačil. Komisija ne bo dopuščala protikonkurenčnega ravnanja in bo posredovala, če bodo izdajatelji nezakonito odklanjali članstvo v mrežah plačilnih kartic, je ob tem dejala evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Podjetje Morgan Stanley je leta 1999 v Veliki Britaniji ustanovilo banko, ta pa je leta 2000 želela postati članica sistema Visa. Ker je bilo njeno članstvo zavrnjeno, je banka o tem obvestila Evropsko komisijo. Bruselj je takoj sprožil preiskavo. Septembra leta 2006 je Visa privolila v članstvo banke, zato je banka pritožbo pri komisiji umaknila. Evropska komisija pa je kljub temu ocenila, da je šlo za več kot šest let omejevanja poslovne prakse, zato je podjetju tudi naložila 10,2 milijon evrov kazni. 2007-10-03 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 24 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odlocitev-ecb-pricakovana.html Odločitev ECB pričakovana svet, centralna, banka, evropska, obrestna, emra, evropa Evropska centralna banka v skladu s pričakovanji ni spremenila ključne obrestne mere. Ta je še naprej 4 odstotke. Prvi mož ECB Jean-Claude Trichet Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je izrazil zaskrbljenost zaradi stopnje inflacije in napovedal, da povišanje obrestne mere v prihodnosti ni izključeno. Kot je dejal Trichet po seji sveta ECB, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora ECB in 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom, med njimi guverner Banke Slovenije Marko Kranjc, bo banka pozorno spremljala razmere v območju evra. Pri tem je Trichet napovedal, da je banka pripravljena ukrepati proti inflaciji, izrazil pa je zaskrbljenost predvsem nad višanjem cen energentov in nad vse bolj nestanovitnimi razmerami na svetovnih trgih. Svet Evropske centralne banke ECB, ki ga sestavlja 13 guvernerjev centralnih bank držav z evrom in šest članov izvršnega odbora ECB na čelu s predsednikom Jean-Claudeom Trichetom, je na današnji seji v Frankfurtu ključno obrestno mero za območje po napovedih ekonomistov pustila nespremenjeno pri štirih odstotkih. Glavna razloga za to sta krepitev vrednosti evra in znaki upočasnjevanja gospodarske rasti v območju evra. Tudi minuli mesec brez sprememb Svet ECB tudi na septembrskem zasedanju ni zvišal ključne obrestne mere za območje evra, ki od junija znaša štiri odstotke. Predsednik ECB Trichet je sicer pustil odprta vrata zvišanju obrestnih mer v prihodnjih mesecih, saj je ocenil, da obstajajo tveganja za zvišanje inflacije. Inflacija je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra že prestopila mejo dveh odstotkov in znaša 2,1 odstotka. ECB je napovedala, da bo razmere skrbno spremljala. Zadolžena je namreč za zagotavljanje cenovne stabilnosti v območju evra in na inflacijske pritiske dosledno odgovarja z zvišanjem ključne obrestne mere za območje evra. Evropska centralna banka Gospodarska rast do konca leta robustna Gospodarska rast bo po pričakovanjih v območju evra do konca leta ostala robustna, saj gospodarske osnove ostajajo zdrave, a tveganja za upočasnitev rasti naraščajo zaradi nedavnih finančnih nemirov v ZDA ter tamkajšnje bolj upočasnjene rasti, v danes objavljenem četrtletnem poročilu o območju evra ugotavlja Evropska komisija. Rast je poganjala predvsem zasebna potrošnja, spodbujena z močnim trgom dela, dejavnost v gradbeništvu pa se je zmanjšala, zaradi česar so celotne naložbe upadle prvič v petih letih. Po krepki rasti v petih zaporednih četrtletij se je rast v drugem letošnjem četrtletju upočasnila in je znašala 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, kar je zgolj polovica spomladanske napovedi. Delno je to povezano z vremenskimi pogoji, mogoče pa je tudi signal, da je poslovni cikel območja evra dozorel, je zapisano v poročilu. Zaupanje potrošnikov ostaja nad povprečjem, čeprav se je znižalo čez poletje, ugotavlja komisija, obenem pa je oslabljeno tudi zaupanje investitorjev zaradi turbulenc na finančnih trgih. Zaradi izpostavljenosti so morale posredovati centralne banke v državah z evrom kot tudi v ZDA, dodaja komisija, ki pa zaenkrat končnih učinkov in tudi trajanja krize ne more oceniti, vsekakor pa pričakuje strožje ocenjevanje tveganj ter ostrejše pogoje za dodeljevanje posojil. 2007-10-04 STA/Reuters 3 2 3 3 3 3 2.833 0.408 neutral 25 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzava-omogoca-nezakonito-poslovanje.html Država omogoča nezakonito poslovanje? terme, čatež, marina, delnice, virant Spopad za 180 milijonov vredne Terme Čatež med državo in Petanom se bo najverjetneje končal na sodišču. 2007-10-04 Ana Turk 1 2 1.5 0.707 negative 26 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tus-tozi-telekom.html Tuš toži Telekom tuš, telekom, slovenije, telekomunikacije, telefonija, tožba, siol, prevladujoči, položaj Ker je Telekom Slovenije zavrnil izplačilo več kot 20 mio evrov odškodnine, je Tuš Telekom proti družbi vložil tožbo. Zaradi zdomnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu je Tuš Telekom od Telekoma Slovenije zahteval izplačilo odškodnine Potem ko je Telekom Slovenije zavrnil njihov odškodninski zahtevek, se je družba Tuš Telekom odločila za tožbo. Vložila jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zahtevek glede škode, ki jo je s svojim ravnanjem Telekom Slovenije povzročil našemu podjetju, smo že pred posredovanjem ustreznim sodnim institucijam želeli rešiti na sporazumen način. To ni bilo mogoče, so pojasnili v Tuš Telekomu. Kot je znano, je Tuš Telekom zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje od Telekoma Slovenije zahteval plačilo 21,47 milijona evrov odškodnine. S favoriziranjem Siola naj bi mu namreč povzročili poslovno škodo. 2007-10-04 STA / D.L. 1 2 1.5 0.707 negative 27 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nizozemska-ponudba-najugodnejsa.html Nizozemska ponudba najugodnejša roaming, vivane, reding, evrotarifa Najboljšo ponudbo za mobilno gostovanje so pripravili na Nizozemskem, so razkrili tri mesece po uvedbi evrotarife. Na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in na Irskem so pripravili najboljše ponudbe Ta teden sem potovala v Slovenijo in ob prestopu meje sem prejela sporočilo o cenah gostovanja v tujem mobilnem omrežju, je v Bruslju ob predstavitvi študije o učinkih uredbe o roamingu po prvih treh mesecih njene uveljavitve povedala evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Mobilni operaterji so na splošno upoštevali zahteve, da od 30. julija dalje uvedejo in ponudijo evrotarifo to je tarifa, ki ne presega 49 centov na minuto za odhodne klice v tujini in 24 centov za dohodne klice v tujini, brez DDV ter jo dajo na voljo vsem svojim uporabnikom mobilnega gostovanja. Ob tem je razkrila najugodnejšo roaming ponudbo za evropskega potrošnika najnižjo evrotarifo so ponudili na Nizozemskem, in sicer 20 centov za odhodne in dohodne klice. Sledijo Velika Britanija 31,57 centa za odhodne in 12,63 centa za dohodne klice, Irska 32,23 centa za odhodne ter 15,70 centa za dohodne klice, Belgija 37,19 oziroma 23,14 centa in Avstrija 37,50 oziroma 20,83 centa. Po drugi strani pa si je belgijski operater Mobistar zaradi netransparentnosti prislužil opozorilo Bruslja, saj svojih uporabnikov sploh ni obveščal o evrotarifi. Do 30. avgusta je približno 200 milijonov potrošnikov iz EU že preklopilo na evrotarifo, do današnjega dne pa je z evrotarifo po besedah komisarke zaščitenih že 400 milijonov potrošnikov. Mnogi operaterji so bili celo hitrejši od zahtev zakonodaje in so evrotarifo vklopili že v juliju ali avgustu. 2007-10-04 STA 4 3 3.5 0.707 neutral 28 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnice-t-ht-poskocile.html Delnice T-HT poskočile telekom, tht, hrvaška, hrvatske, telekomunikacije, hrvaške, delnice, delnoca, borza Delnice Hrvaških telekomunikacij so uvrščene na Zagrebško in londonsko borzo. Vrednost delnic je poskočila za dobro polovico. Delnice Hrvaških telekomunikacij T-HT so uvrščene na Zagrebško inlondonsko borzo. Vrednost delnic, ki so jih hrvaški državljani lahkokupili za 36 evrov, je poskočila. Delnice T-HT je vpisalo več kot 350.000 hrvaških državljanov, ki so večinoma kupili največji prednostni paket v vrednosti 17.860 kun 2450 evrov. Sicer pa se je pri osrednji depozitni agenciji SDA v četrtek, prvega dne registracije delničarjev, vpisalo približno 20.000 delničarjev, ki so danes z odprtjem borze lahko prodajali delnice T-HT. Hrvaške telekomunikacije T-HT so eno najbolj dobičkonosnih podjetij na Hrvaškem. Promet z njihovimi delnicami, ki so bile danes uvrščene na londonsko in Zagrebško borzo, so z velikim zanimanjem spremljali hrvaški državljani, ki so imeli pravico do prednostnega nakupa delnic T-HT po 36 evrov za delnico. Prvi posel na Zagrebški borzi je bil opravljen po ceni 55 evrov, kar je za 51 odstotkov več od začetne cene. Cena delnice T-HT se je v prvih dveh urah prometa gibala med 52 in 57 evri za delnico. Nekateri delničarji so sicer zahtevali 85 evrov za delnico, vendar pa so kupci ponujali tudi le po 43 evrov. V prvih dveh urah je z delnicami T-HT sicer bilo skorajda 1,5 milijona evrov prometa. Začetni naval Na začetku trgovanja so na Zagrebški borzi zabeležili velik naval, zaradi velikega števila posameznih zahtev delničarjev, ampak je sistem borze stabilen, ker smo se dobro pripravili, je izjavil tiskovni predstavnik borze Željko Kardum. Na londonski borzi so se cene delnic T-HT do 12. ure gibale med 70 in 75 ameriškimi dolarji, v prometu borze pa je bilo 1,3 milijona delnic. Dodal je, da so aktivne tudi ostale likvidne delnice, ter poudaril da je indeks Crobex danes zabeležil rekordno vrednost v višini 5208 točk. Ocenil, je da bodo delnice T-HT vključene v Crobex čez približno mesec dni. 2007-10-05 STA / S.T. 4 4 4 0 positive 29 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/elektrika-iz-soli.html Elektrika iz soli statkraft, norveška, solna, elektrarna Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu. Izkoriščali bodo razliko v tlaku med sladko in morsko vodo. Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjorda. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft navedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron 13 milijonov evrov. 2007-10-07 STA 5 5 5 0 positive 30 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/terme-razpolagajo-z-delnicami.html Terme razpolagajo z delnicami terme, čatež, delnice, sprostitev, sodišče, odločba Sodišče v Krškem je odločilo, da Terme Čatež lahko spet razpolagajo z lastnimi delnicami. Okrožno sodišče v Krškem je ugodilo ugovoru družbe Terme Čatež in razveljavilo začasno uredbo, s katero je 13. avgusta letos družbi prepovedalo razpolaganje s 100.894 delnicami Term Čatež, ki jih imata v lasti hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož TPP. Terme Čatež Delničarji Term Čatež na izredni skupščini 3. oktobra niso izglasovali sklepa o umiku 100.894 lastnih delnic, ki jih imata v lasti Marina Portorož 58.374 delnic oziroma 9,76 odstotka in TPP 42.520 delnic oziroma 7,11 odstotka. Omenjeni delež se šteje za lastne delnice materinske družbe in presega prag desetih odstotkov osnovnega kapitala Term Čatež, ker družba teh lastnih delnic ni odsvojila v zakonsko predpisanem roku treh let od pridobitve, jih mora skladno z zakonom o gospodarskih družbah umakniti. Umik delnic je predlagala največja lastnica Term Čatež, družba DZS, v kateri so po skupščini dejali, da je skupščinski sklep nezakonit in s tem izpodbojen. Vsa izvršilna dejanja zaznambe, opravljena na podlagi sklepa sodišča v centralnem registru vrednostnih papirjev pri Centralni klirinško depotni družbi, se bodo razveljavila, vpisi pa izbrisali. Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške ugovora v višini dobrih 3.500 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, v roku osmih dni pod izvršbo. Ob izdaji začasne odredbe smo napovedali, da bo začasna odredba razveljavljena, saj je neizvedljiva. Dejansko je sodišče s svojim sklepom sedaj to potrdilo. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa o razveljavitvi začasne odredbe, sodišče ugotavlja, da je KDD začasno odredbo vpisala v nasprotju z izrekom sklepa o začasni odredbi, je uprava Term Čatež v sporočilu komentirala odločitev sodišča. V Termah Čatež so povedali, da bodo glede lastnih delnic poskušali zavzeti skupno stališče z nadzornim svetom in da uprava preučuje možne opcije, ki jih bo iskala v smislu dobrega gospodarja . V družbi DZS pa odločitve sodišča do nadaljnjega ne komentirajo. 2007-10-08 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 31 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cenejsi-naftni-derivati-2.html Cenejši naftni derivati bencin, dizel, pocenitev, naftni, derivati Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je treba odšteti 0,988, za liter dizla pa 0,984 evra. Cene naftnih derivatov so se v skladu z vladno uredbo spremenile. Vsi naftni derivati so cenejši. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,012 evra na 0,988 evra, cena 98-oktanskega bencina pa za 0,008 evra na 1,005 evra za liter. Za 0,013 evra na 0,984 evra se je znižala tudi cena dizelskega goriva. Kurilno olje pa je cenejše za 0,016 evra oziroma je za liter treba odšteti 0,646 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2007-10-09 D.Š. 4 4 4 5 4 4 4.167 0.408 positive 32 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ukrajina-mora-placati-v-oktobru.html Ukrajina mora plačati v oktobru gazprom, plin, ukrajina, rusija, zemeljski plin Predstavniki ruskega plinskega giganta Gazprom in Ukrajine so podpisali sporazum o poplačilu ukrajinskega dolga. Ta naj bi po predhodnih navedbah Gazproma znašal okoli 1,2 milijarde dolarjev. Kot so danes sporočili iz družbe, naj bi Ukrajina dolg v celoti poplačala do 1. novembra in tako končala nedavni spor, v katerem je Rusija zagrozila tudi s prekinitvijo dobave plina in tako znova prestrašila Evropo. Do 1. novembra mora Ukrajina poplačati svoj dolg Sporazum o poplačilu dolga za plin v Ukrajini je podpisan, so po srečanju izvršnega direktorja Gazproma Alekseja Millerja in ukrajinskega energetskega ministra Jurija Bojka sporočili iz Gazproma. Ukrajina bo dolg v višini 1,2 milijarde dolarjev poravnala tako, da bo plin, skladiščen v Ukrajini, prenesla v last Gazproma, ki ga bo nadalje izvozil, je dejal ruski predsednik vlade Viktor Zubkov po pogovoru z ukrajinskim kolegom Viktorjem Janukovičem. Ta se je v Moskvi srečal tudi s predsednikom Vladimirjem Putinom. Gazprom je v začetku meseca sporočil, da se je dolg ukrajinskih podjetij, ki so večinoma v državni lasti, za dobavo plina povzpel na okoli 1,3 milijard dolarjev, Zubkov pa je dejal, da naj bi dolg že presegel dve milijardi dolarjev. Preostali dolg v višini 929 milijonov evrov bodo plačala podjetja, ki na ukrajinski trg dobavljajo plin. Gazprom dobavlja Ukrajini turkmenistanski plin prek družbe RosUkrEnergo, ki je v polovični rasti Gazproma in polovični lasti ukrajinskih podjetij. Prvo plačilo dolga v višini 200 milijonov dolarjev naj bi Ukrajina RosUkrEnergo plačala do 22. oktobra, sicer pa so tudi skladišča, kjer je skladiščen plin, v lasti RosUkrEnergo. Gazprom je minuli teden zagrozil, da bo Ukrajini prekinil dobavo plina, če ta do konca oktobra ne bo plačala dolga za dobavljen plin v letošnjem letu. Opozorila iz Moskve so v Kijev prišla v času, ko so še vedno preštevali glasove zadnjih parlamentarnih volitev, na katerih je bolje kazalo opoziciji. Mandatarja naj bi predsednik Viktor Juščenko imenoval v prihodnjih dneh. Kritiki so namigovali, da so grožnje Gazproma o prekinitvi dobave plina povezane s poskusi vplivanja Kremlja na izid ukrajinskih volitev. 2007-10-09 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 33 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-terme-resile-delnice.html Bodo Terme rešile delnice? terme, čatež, delnica, sodišče, odločba, tožba, uprava, skupščina Nadzorni svet Term Čatež se je seznanil z možnostmi za rešitev stanja lastnih delnic, ki jih je predstavila uprava. Sodišče je razveljavilo začasno uredbo o razpolaganju z delnicami Upravi so nadzorniki naložili, da do naslednje seje z največjimi delničarji uskladi predlog za odpravo stanja v zvezi z lastnimi delnicami, ki bo zakonit in ekonomsko upravičen, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Uprava Term Čatež je v ponedeljek objavila, da je okrožno sodišče v Krškem ugodilo ugovoru družbe Terme Čatež in razveljavilo začasno uredbo, s katero je 13. avgusta letos družbi prepovedalo razpolaganje s 100.894 delnicami Term Čatež, ki jih imata v lasti hčerinski družbi Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož TPP. V Termah Čatež so takrat povedali, da bodo glede lastnih delnic poskušali zavzeti skupno stališče z nadzornim svetom in da uprava preučuje možne opcije, ki jih bo iskala v smislu dobrega gospodarja. Kručiš ovaden V torek je družba DZS na okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma zlorabe položaja oz. pravic vložila kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Term Čatež Mladena Kučiša. Kot so pojasnili v DZS, ki je največji delničar Term Čatež, so ovadbo vložili, da bi zaščitili svojo naložbo v Termah Čatež ter preprečili nezakonita ravnanja njihovega predsednika uprave. DZS napoveduje tudi tožbo na ničnost izredne skupščine. 2007-10-10 STA / N.K. 2 3 3 3 4 3 3 0.632 neutral 34 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-petrolu-uspel-prevzem.html Bo Petrolu uspel prevzem? istrabenz, petrol, delnica, prevzemna, ponudba Veljati je začela prevzemna ponudba za Istrabenz, ki jo je objavil Petrol. Slednji za delnico ponuja 'le' 100 evrov. Začela je veljati prevzemna ponudba za Istrabenz, ki jo je v sredo objavila družba Petrol. Ponudba, ki se bo iztekla 12. novembra ob 13. uri, se nanaša na 5.180.000 navadnih delnic, zmanjšano za 3.222 delnic, katerih imetnik je že prevzemnik. Ali bo Petrol prevzel Istrabenz? Petrol za delnico Istrabenza ponuja 100 evrov, praga uspešnosti prevzemne ponudbe pa ni določil. Petrol je namero za prevzem Istrabenza objavil 14. septembra. Pred tem se je Petrol omenjal kot tarča prevzema koprskega Istrabenza, saj je slednji v ljubljanski družbi povečeval svoj lastniški delež. Ob objavi namere je imel Istrabenz v ljubljanski družbi 13,88-odstotni lastniški delež, medtem ko ima Petrol v lasti 0,06 odstotka Istrabenza. Na Ljubljanski borzi so se v torek delnice Istrabenza, potem ko je uprava borze zaradi tržnega neravnovesja začasno odpravila 10-odstotno omejitev gibanja tečaja delnice Istrabenza, krepko pocenile. Enotni tečaj se je oblikoval pri vrednosti 123,78 evra, kar je 8,73 odstotka nižje kot v sredo. Cena 100 evrov za delnico po mnenju borznega analitika iz Abanke Vipa Marka Joviča na nek način odraža pregretost slovenskega kapitalskega trga ter precenjenost večine delnic glede na njihovo poslovanje in pričakovanja v prihodnjih letih. Kot je ocenil, se bosta na ponudbo najverjetneje odzvala Kad in Sod. Jovič je dejal, da bo treba počakati še na kakšno novo ponudbo za odkup državnega deleža v Istrabenzu. Za deleža Kada in Soda v Istrabenzu se je namreč še pred Petrolom zanimalo kar nekaj družb, ki so najverjetneje pripravljene ponuditi več kot 100 evrov za delnico. 2007-10-11 STA 3 3 4 2 3 3 3 0.632 neutral 35 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brez-epiloga-v-mercatorju.html Brez epiloga v Mercatorju mercator, seja, oškodovanje, komisija, DZ Komisija DZ bi morala nadaljevati obravnavo oškodovanja v družbi Mercator, a predstavniki skladov niso prišli. Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ bi morala danes nadaljevati že jeseni 2005 začeto obravnavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod v gospodarski družbi Mercator, a se predstavniki skladov seje niso udeležili. Milan Petek je poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Predsednik komisije Milan Petek LDS je po - za javnost zaprti - seji takšno ravnanje označil za ignorantsko in omalovažujoče do DZ. Zaradi neudeležbe ključnih akterjev pri prodaji delnic Mercatorja je član komisije Vili Trofenik predlagal prekinitev seje , je pojasnil Petek. Na seji so nameravali obravnavati junija objavljeni revizijski poročili računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorjevih delnic ter pred kratkim objavljeni porevizijski poročili o popravljalnih ukrepih. Obravnava takšnih dokumentov je po poslovniku DZ obveza in dolžnost komisije za nadzor proračuna, je opozoril Petek. Vendar pa so predstavniki Kada sporočili, da je vsa dokumentacija v zvezi z omenjeno prodajo že v DZ, poleg tega je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je Kad izkazala zadovoljive ukrepe v smeri odprave nepravilnosti in smotrnosti. Iz Soda so zgolj sporočili, da se seje ne bodo udeležili. Prišli so le predstavniki računskega sodišča in ministrstva za gospodarstvo, ostali povabljeni se niso opravičili. Milan Petek je na predsednika vlade naslovil pismo in poziv, naj kot predsednik organa, ki je hkrati tudi skupščina Soda in je imenoval tudi skupščino Kada, zagotovi udeležbo predstavnikov obeh skladov na nadaljevanju seje. Napisal je, da bo nadaljevanje seje komisije sklical, ko ga bodo obvestili, da bodo povabljeni prišli na sejo. Janšev odgovor pričakuje v 14 dneh. Seja je bila za javnost zaprta, ker poročili računskega sodišča o prodaji Mercatorjevih delnic vsebujeta zaupne podatke, je pojasnil Petek, ki pa razmišlja, da bi naslednjič dopustil navzočnost javnosti. Bomo pač obravnavali tisti del dokumentov računskega sodišča, ki nima oznake zaupnosti ali tajnosti, je dejal ter dodal, da bo odločitev odvisna od odločitve predsednika vlade. Nekdanji predsednik komisije za nadzor proračuna Milan Cvikl SD je na dogodek dejal To, da niso dolžni odgovarjati pred DZ ne drži. Oni so revidiranci in vsak revidiranec je dolžan priti v DZ . Izostanek predstavnikov Kada in Soda s seje je označil za popolno nespoštovanje zakonodajne oblasti. Nedopustno je, da si tisti, ki so zapravili 200 milijonov evrov denarja davkoplačevalcev, ne upajo priti na sejo, je še opozoril v imenu poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic seje. Očitno gre za manever, ki je dogovorjen znotraj vladajoče koalicije, je prepričan Cvikl. 2007-10-11 STA / U.Z. 2 2 2 3 2 2.2 0.447 negative 36 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ovadili-torbare.html Ovadili 'torbare' hrvaška, agencija, za, nadzor, finančno, poslovanje, hanfa, hrvaške, telekomunikacije, t-ht Osebe, ki naj bi zlorabile pooblastila državljanov za nakup Hrvaških telekomunikacij, se bodo najverjetneje zagovarjale na sodišču. Hrvaška agencija za nadzor finančnega poslovanja HANFA je začela državnemu tožilstvu pošiljati kazenske ovadbe proti osebam, ki naj bi zlorabile pooblastila državljanov za nakup delnic podjetja Hrvaške telekomunikacije T-HT. Napovedali so, da bodo v naslednjih dneh podali 797 ovadb zaradi suma kršitve Zakona o vrednostnih papirjih. Vrsta za nakup delnic telekoma T-HT Ovadbe so večinoma proti različnim hrvaškim podjetnikom, med katerimi je izpostavljeno ime športnega direktorja nogometnega kluba Dinamo Zorana Mamića in njegova brata sicer podpredsednika omenjenega kluba, Zdravka. V mrzličnem nakupovanju delnice T-HT v drugi polovici septembra je sodelovalo več kot 350.000 hrvaških državljanov, ki so večinoma vpisali največje prednostne pakete v vrednosti 17.860 kun 2450 evrov in sicer po 265 kun 36 evrov za delnico. V prvih dneh prodaje delnic na Zagrebški in londonski borzi je bila povprečna cena delnic 380 kun 52 evrov, kar je najbolj hitrim prodajalcem delnic prineslo več kot tisoč evrov dobička po paketu. Posamezni torbari , kakor na Hrvaškem imenujejo osebe, ki so od državljanov še v 90. letih s torbami polnim denarja nabirali pooblastila za nakup deleža v posameznih podjetjih, so v dosedanjih znanih primerih prevzeli med 30 in 60 paketov delnic T-HT, brata Mamić pa naj bi skupaj nezakonito kupila 90 paketov delnic T-HT. HANFA sumi, da je Zoran Mamić mimo zakona kupil delnice T-HT za 617.845 tisoč kun 85.000 evrov. Odkrili so ga, ko je 28. septembra poklical Osrednjo depozitno agencijo SDA in vprašal, zakaj ni še ni sprejel skrivnostne podatke, ki vsebujejo gesla za 60 oseb, ki sta vplačala delnice T-HT. HANFA v kazenskih ovadbah opozarja na nezakonito in nemoralno obnašanje osumljencev, ki naj bi v določenih primerih pobirali pooblastila ne le od sorodnikov in prijateljev, ampak naj bi izkoriščali tudi zaposlene v svojih podjetij, ter naj bi pooblastila nabirali po principu anket. HANFA je dodala, da hrvaška vlada ni prisluhnila njenem predlogu od aprila letos, da trgovina z delnicami T-HT poteka na temelju opcijskih vrednostnih papirjev, ki naj bi, po mnenju HANFA, odbili torbare in njihovo željo za hitrim dodatnim zaslužkom. 2007-10-11 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 37 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-24ur-menedzerska-nagrada-kordezu.html Kordež menedžer leta menedžer, leta, bine, kordež Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je menedžer leta, so odločili na srečanju združenja menedžer. 2007-10-11 Denis Oštir 5 4 4.5 0.707 positive 38 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cilj-je-dvig-konkurencnosti.html Cilj je dvig konkurenčnosti iztok, jarz, kmetijstvo, shod, kmetov Na shodu kmetov na Ponikvi je minister Iztok Jarc dejal, da v Sloveniji ni enostavno kmetovati. V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati, je na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi povedal minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Po njegovem je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V prihodnje se moramo osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja, je dejal Jarc. Jarc je na današnjem shodu pojasnil, da je Slovenija izbrala model večnamenskega kmetijstva, pri katerem kmetijstvo zagotavlja pozitivne učinke tudi za širšo javnost in potrošnike. Po njegovem mnenju se prihodnost slovenskega agroživilstva temelji na kakovosti, usmerjenosti k potrošniku in partnerstvu med kmetijskimi pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo ter trgovino. V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe, je povedal minister. Novi razpisi za kmete Pred pričetkom shoda, ki se ga je udeležilo več kot 1000 kmetov iz vse Slovenije, je v pridigi na sveti maši celjski škof Anton Stres povedal, da temeljna misel letošnjega srečanja kmetov na Slomškovi Ponikvi povzema stavek samega blaženega škofa Slomška Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom. Dodal je tudi, da je vlada ta teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, ostali pa bodo sledili do konca leta. Jarc je še dejal, da so pri izvajanju proračunske politike na kmetijskem ministrstvu, ob razumevanju vlade, uspeli zagotoviti poplačilo vseh obveznosti iz naslova ukrepov za programsko obdobje 2004-2006 in tudi pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bodo v celoti izplačane še letos. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica trenutno na udaru , Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Pri tem je Vrisk omenil Makedonijo in dejal, da ni vedno ekonomsko stanje tisto, ki mladega človeka obdrži na kmetiji. Kaj je lepšega kot to, da si sam gospodar na svoji zemlji. Zato jo moramo ohraniti za naslednje rodove, je dejal. Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad dejstvom, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave. 2007-10-14 STA 5 5 3 4 3 4 4 0.894 positive 39 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avgusta-visje-place.html Avgusta višje plače plača, bruto, neto, porast, rast, inflacija, cene Avgusta je bila neto plača za 1,3 odstotka višja od julijske, v povprečju je znašala 833,08 evra. Povprečne bruto plače za avgust so glede na julij najmanj porasle v sektorju storitvenih dejavnosti za 0,1 odstotka, medtem ko je bil porast v sektorju nekmetijskih dejavnosti precej višji, in sicer za 3,6 odstotka. Avgusta sta se zvišali tako neto kot bruto plača in sicer za 1,3 odstotka. Neto plača je vpovpreču znašala in je znašala 833,08 evra, bruto pa 1279,40 evra, so sporočili iz državnega statističnega urada. Neto plača je bila avgusta v primerjavi z lanskim avgustom v povprečju višja za osem odstotkov, bruto plača pa je bila glede na lanski avgust višja za 5,7 odstotka. Rast povprečnih neto plač v prvih osmih mesecih letos je v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 7,9 odstotka, rast bruto plač pa 5,7 odstotka. Povprečne mesečne plače so se kljub inflaciji realno zvišale Tako bruto kot tudi neto povprečna plača za avgust sta bili v primerjavi s povprečno plačo preteklega meseca realno višji za odstotek. Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin je zaposlena oseba v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaslužila realno 2,7 odstotka več bruto in 4,9 odstotka več neto kot v enakem obdobju lani. Eden od razlogov za porast povprečnih plač za avgust je bila uskladitev plač v zasebnem sektorju. Povprečna bruto plača za avgust je bila v primerjavi z julijem višja v vseh dejavnostih, z izjemo dejavnosti javna uprava, izobraževanje in zdravstvo. V teh dejavnostih so se povprečne plače po julijski uskladitvi in poračunu znižale. V letošnjih prvih osmih mesecih je bila rast povprečnih bruto plač po posameznih dejavnostih nominalno najvišja v dejavnosti finančnega posredništva, kjer se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 7,9 odstotka. Sledila ji je dejavnost trgovine, kjer je bila rast 7,7-odstotna, so še navedli v uradu. 2007-10-15 STA / B.M. 4 5 4.5 0.707 positive 40 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevzem-leta.html Prevzem leta istrabenz, petrol, delnica, prevzemna, ponudba Padanje vrednosti Istrabenzovih delnic, ki je sledilo reakciji malih delničarjev na objavo Petrolove prevzemne ponudbe, se umirja. 2007-10-15 M.M. 4 3 3.5 0.707 neutral 41 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-gre-za-politicni-prevzem.html 'Ne gre za politični prevzem' petrol, istrabenz, prevzem, ponudba, delnica Petrolov prevzem Istrabenza ni cilj, ampak sredstvo za uresničevanje razvojne strategije, trdijo v Petrolu. Kryžanowski premišljuje o različnih poteh za uresničevanje strategije Petrola, povezovanje z Istrabenzom pa se mu zdi najhitrejša in najelegantnejša. Petrolov prevzem Istrabenza ni cilj, temveč zgolj sredstvo za uresničevanje korporativne razvojne strategije, je dejal prvi mož Petrola. Kot je pojasnil predsednik uprave Petrola Marko Kryžanowski, si Petrol želi postati pomemben regijski igralec na vseh ključnih segmentih energetike, Slovenija pa je zgolj eden od trgov. Povezovanje z Istrabenzom je ena od možnih poti pri uresničevanju te strategije. Ni edina, preučujem tudi druge, je pa najhitrejša,najelegantnejša, je poudaril Kryžanowski. Predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga je ob tem zavrnil vsa ugibanja o morebitnih političnih scenarijih prevzema. Petrol bo prevzem Istrabenza financiral iz lastnih in dolžniških virov. Pri tem je Kryžanowski izpostavil izkazano zaupanje bank. Petrol je po njegovem prepričanju tako dobra družba, da lahko financiranje samega projekta pokrije s svojimi viri in zadolževanjem brez negativnih posledic na rezultate poslovanja. Cena 100 evrov, ki jo Petrol v prevzemni ponudbi ponuja za delnico Istrabenza, je po ocenah Kryžanowskega poštena in privlačna. Kryžanowski je še zatrdil, da se z Istrabenzom vseskozi pogovarjajo o možnostih poslovnega sodelovanja. Komunikacija s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem po zagotovilih Kryžanowskega poteka normalno, tako kot doslej. Pogovarjava se o poslu in o projektih, ki nas skupaj čakajo, je dejal. Potencialnih sinergij med obema družbama je po mnenju Petrolove uprave veliko, najpomembnejše pa so na področju distribucije zemeljskega plina in pri prodaji končnim odjemalcem, pri dobavi električne energije, kjer želi Petrol okrepiti svojo vlogo, ter pri skladiščenju in distribuciji naftnih derivatov, kjer imata obe družbi že danes skupno podjetje. Medtem ko se je cena delnice Istrabenza še pred objavo prevzemne ponudbe gibala okoli 135 evrov, se je po objavi ponudbe zniževala, danes pa se je enotni tečaj oblikoval pri vrednosti 114,72 evra. Cena, ki jo ponuja Petrol, je tako glede na tržno ceno nizka, a Kryžanowski poudarja, da izhaja iz cenitev. Kryžanowski pa ni mogel povedati, koliko delnic je Petrol v okviru prevzemne ponudbe, ki jo je objavil 10. oktobra, že pridobil. Temeljna praksa tako doma kot v tujini pa je, je pojasnil Kryžanowski, da se delničarji na prevzemno ponudbo odzovejo v drugi polovici njenega roka. Medtem pa Istrabenz, ki ima v Petrolu 14,84-odstotni delež, skladno z odločitvijo uprave in nadzornega sveta še naprej kupuje delnice Petrola. 2007-10-16 STA / D.J./M.M. 2 3 3 4 4 3 3.167 0.753 neutral 42 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-spet-z-najvisjo-inflacijo.html Slovenija spet z najvišjo inflacijo inflacija, evro, evropska, unija, eu, slovenija Slovenija ima z 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni najvišjo inflacijo v območju evra. V območju evra so se septembra na letni ravni najbolj zvišale cene izobraževanja 9,1 odstotka, alkohola in tobaka 3,8 odstotka ter gostinskih storitev za 3,1 odstotka, najmanj pa so k inflaciji prispevale cene telekomunikacijskih storitev, ki so zabeležile celo deflacijo v višini 1,6 odstotka, kulturne storitve in rekreacija 0,2 odstotka ter cene oblačil 0,9 odstotka. Slovenija je zabeležila 3,6-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ ned vsemi članicami območja evro, katerega članica je Slovenija od 1. januarja. Sledijo ji Grčija in Irska po 2,9 odstotka ter Nemčija in Španija po 2,7 odstotka. Kot je danes še sporočil evropski statistični urad Eurostat, se je letna stopnja inflacije v območju evra septembra v primerjavi z avgustom nekoliko povečala in je bila 2,1 odstotka. V celotni EU je bila septembra inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nekoliko višja in je znašala 2,2 odstotka. Avgusta je bila sicer letna stopnja inflacije v območju evra 1,7-odstotna, v celotni Uniji pa 1,9-odstotna. Septembra so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Nizozemska 1,3 odstotka, Belgija 1,4 odstotka, Francija 1,6odstotka ter Italija in Finska po 1,7 odstotka. Najvišje so biletne inflacijske stopnje v Latviji 11,5 odstotka, Bolgariji 11odstotkov, Estoniji 7,5 odstotka in Litvi 7,1 odstotka. Slovenija ima spet najvišjo inflacijo med članicami območja evro. Najnižje letno povprečje inflacije so septembra v celotni EU zabeležile Malta 0,9 odstotka, Danska 1,2 odstotka in Nizozemska 1,3 odstotka, najvišje pa Latvija 11,5 odstotka, Bolgarija 11 odstotkov in Estonija 7,5 odstotka. Tako območje evra kot sedemindvajseterica pa sta septembra v primerjavi z avgustom zabeležila manjšo inflacijo. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je bila septembra tako 0,4 odstotka, v celotni EU pa prav tako 0,4 odstotka. 2007-10-16 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 43 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/adria-kupila-simulator-letenja.html Adria kupila simulator letenja adria, airways, simulator, letenje, letališče, pilot Adria Airways je kupila simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Piloti se bodo po novem lahko usposabljali na simulatorjih letenja Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je od kanadskega proizvajalca simulatorjev letenja Mechtronix kupil simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Za simulator je Adria odštela približno 300.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi simulatorja dejal prvi mož družbe Tadej Tufek, gre za najsodobnejši simulator letenja v širši regiji, Adriina šola letenja pa ga bo uporabljala za šolanje svojih pilotov, tržili pa ga bodo tudi v sosednjih državah. Simulator vizualno prikazuje teren in ima tri konfiguracije, in sicer za enomotorno, dvomotorno propelersko in turbopropelersko letalo. Šolanje na simulatorju po besedah Adriinih predstavnikov poteka hitreje od klasičnega na letalih, ni motečih vplivov vremena in letalskega prometa, šolanje je ob simulaciji odpovedi določenih sistemov varnejše in bolj kakovostno, strošek letenja na simulatorju pa je nižji od stroška letenja na enakem tipu letal. 2007-10-17 STA / T.S./D.O. 5 4 4.5 0.707 positive 44 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/o-zamenjavi-sirocica-drugic.html O zamenjavi Siročiča drugič dars, družba, za, avtoceste, rajko, siročič, žerjav, radovan Nadzorniki Darsa so razpravljali o izgradnji predora Šentvid. O razrešitvi prvega moža Darsa ni bilo govora. Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS Dars se je na torkovi seji med drugim seznanil z možnimi vplivi gradnje predora Šentvid. Ocenil je, da vrednost projekta ostaja znotraj ocene investicijske vrednosti, ki je bila potrjena v letnem planu razvoja in obnavljanja avtocest. O morebitni razrešitvi prvega moža Darsa Rajka Siročiča, ki jo je pretekli teden omenjal minister za promet Radovan Žerjav, nadzorniki niso razpravljali. Kot je znano, je to možnost pretekli teden napovedal prometni minister Radovan Žerjav. Žerjav je glede razlogov za zamenjavo uprave Darsa dejal, da ta po njegovem mnenju ni naredila napak. Do zamenjave pa bi kljub temu moralo priti. Zavrnili izjave nekdanjega ministra Žerjav se je pretekli teden tudi sestal s Siročičem, ni pa želel razkriti podrobnosti pogovora. Nadzorni svet je tudi zavrnil izjavo nekdanjega ministra za promet Janeza Božiča z dne 12. oktobra letos, v kateri je ta med drugim navedel, da je predsednik nadzornega sveta Franci Slak dvakrat ponaredil sklep nadzornega sveta. Kot ugotavljajo nadzorniki, so bili vsi sklepi nadzornega sveta sprejeti veljavno, torej ni mogoče govoriti o ponarejanju. Za veljavnost sklepa je potrebna večina oddanih glasov, sklep pa je veljavno sprejet v trenutku izglasovanja. Uprava Darsa je po Žerjavovem mnenju pod velikim pritiskom medijev, nobena uprava pa pod takim pritiskom ne more delati normalno, tako tudi uprava Darsa ne. Če je kdo pod pritiskom, lahko potegne kakšno nepremišljeno potezo, to pa želimo preprečiti, je razloge za zamenjavo nanizal minister. Žerjav se je pretekli teden tudi sestal s Siročičem, ni pa želel razkriti podrobnosti pogovora. O gradnji predora Šentvid Da se investicijska vrednost projekta izgradnje predora Šentvid ni spremenila, že ves čas trdi tudi vodstvo Darsa. Vrednost avtocestnega odseka Šentvid - Koseze znaša 263 milijona evrov, od tega ocenjena vrednost izgradnje predora Šentvid s polnim priključkom 108,5 milijona evrov. Nadzorni svet Darsa, ki se je sestal v stari sestavi, torej brez Tomaža Vidica in Simona Oša, ki ju je vlada med nadzornike imenovala v torek, se je seznanil tudi s poročilom o obsegu del po posameznih odsekih, ločeno po osnovnih pogodbah in aneksih ter poročilom o obnavljanju in vzdrževanju. Nadzorniki priporočajo, da so roki od podpisa pogodbe do uvedbe izvajalca v delo čim krajši, je Dars objavil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Upravi Darsa so nadzorniki naložili, da v vseh postopkih uvajanja novega cestninskega sistema v prostem prometnem toku zaščiti intelektualno in drugo lastnino družbe, status in pravice družbe, ki so določene s sklenjeno koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje avtocest v Republiki Sloveniji. Soglasje za izgradnjo cestninske postaje Brezje na avtocestnem odseku Vrba - Peračica so nadzorniki preložili na naslednjo sejo. Do takrat naj uprava Darsa ugotovi, kakšne cestninske postaje zahteva nov cestninski sistem. 2007-10-17 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 45 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-singapur-prvic-priletel-a380.html V Singapur prvič priletel A380 A380, airbus, letalo, singapore, airlines V Singapurju je prvič pristalo največje potniško letalo na svetu A380, ki ga je naročil Singapore Airlines. Pristanek Airbusovega letala tipa A380 v Singapurju Singapurski letalski prevoznik Singapore Airlines je danes kot prvi naročnik tudi dejansko dobil prvo Airbusovo letalo tipa A380, ki velja za največje potniško letalo na svetu. Uradno je Airbus prvo letalo družbi predal že pred dnevi v francoskem Toulouseu, kjer je bilo letalo sestavljeno. Prvi komercialni polet z letalom airbus A380 bo Singapore Airlines opravil 25. oktobra. Odvil se bo na liniji med Singapurjem in Sydneyjem, letalske karte zanj pa so prodali na dobrodelni spletni dražbi. Razvoj tega najnovejšega Airbusovega letala je trajal sedem let, vanj pa je bilo vloženih 13 milijard dolarjev. V komercialno uporabo bo sicer prišel z okrog dveletno zamudo. 2007-10-17 STA / N.M. 5 4 4.5 0.707 positive 46 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bovec-caka-nova-kriza.html Bovec čaka nova kriza? Transmontagne, stečaj, atc, kanin, sodišče, bovec Družba Transmontagne, partnerica bovškega turizma, gre v stečaj. Župan Bovca zatrjuje, da razvoj Kanina ni ogrožen. Sodišče v Lyonu je v torek odredilo stečaj za družbo Transmontagne Group, ki ima v družbi ATC Kanin, ki upravlja s kaninskim smučiščem, skoraj četrtinski delež, povezana pa je tudi z več kot 20 milijonov evrov vrednim projektom novega turističnega naselja v Bovcu. Bovškega župana Danijela Krivca ne skribi prihodnost turizma v občini. Za težave družbe Transmontagne je kriva topla zima z malo snega, v kateri so imeli 8,2 milijona evrov izgube, je povedal predstavnik Francozov v Sloveniji Franc Alain Furlani. Vodstvo družbe si je prizadevalo za ohranitev skupine, a ena izmed občin v bližini Grenobla ni pristala na takšen scenarij, zato je oziroma še bo skupina prodana po delih, je pojasnil. Po njegovih besedah se bo sodišče z deležem Transmontagne v ATC Kanin, ki je vreden 738.000 evrov, začelo ukvarjati v teh dneh. Prednostno pravico za nakup deleža imajo preostali delničarji kaninske družbe, med katerimi je z več kot 40 odstotki največji Hit, slabih deset jih ima občina Bovec, manjše deleže pa imajo še različni skladi ter nekdanji in sedanji zaposleni. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen To je tudi za nas presenečenje, je povedal bovški župan Danijel Krivec. Razvoj kaninskega smučišča ni ogrožen, za projekt na območju Žaršč pa naj bi skušali poiskati novega partnerja, je zatrdil. Župan je sicer dejal, da je še prezgodaj govoriti, ali bi občino zanimal nakup deleža v družbi ATC Kanin. Kljub izgubi partnerja naj bi slovenski in italijanski del smučišč na Kaninu povezali predvidoma čez dobro leto. Naložba bi bila po Krivčevem mnenju dolgoročno zanimiva za različne partnerje, saj se bosta čez dobro leto dokončno povezali slovensko in italijansko smučišče na Kaninu. Težave Francozov na povezovanje namreč ne bodo vplivale, je poudaril Krivec in zatrdil, da bodo na Kaninu nadaljevali z že začetimi investicijami. Družba Transmontagne je z občino, ki je bila o težavah Francozov obveščena že spomladi, sodelovala pri revitalizaciji nekdanje vojašnice na območju Žaršč v Bovcu, kjer naj bi nastalo več kot 20 milijonov evrov vredno sodobno turistično naselje. Pogodba bo razveljavljena, ker partnerja praktično ni več, novega pa bodo skušali poiskati s ponovnim javnim razpisom, seveda če se bo s tem strinjal občinski svet, je pojasnil Krivec. Po njegovem mnenju bi se to lahko zgodilo že letos ali v začetku prihodnjega leta. Sicer je projekt dobro zastavljen in bi potreboval le manjše spremembe, je dodal. 2007-10-18 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 47 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izpuhtelo-je-424-milijonov.html Izpuhtelo je 424 milijonov telekom, prodaja, deleža, vizjak, delnice, borza Odkar je vlada odprla ponudbe za odprodajo deleža Telekoma so delnice podjetja padle za 65 evrov. 2007-10-19 N.M. 1 1 2 2 2 1 1.5 0.548 negative 48 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novela-bo-olajsala-vstop-v-obrt.html Novela bo olajšala vstop v obrt obrt, obrtni, zakon, novela, gospodarski, minister, vizjak Novela obrtnega zakona bo olajšala vstop v obrtno dejavnost, meni gospodarski mininster Andrej Vizjak. Gospodarski minister Andrej Vizjak DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. Predlog posodablja in razbremenjuje vse tiste, ki želijo vstopiti v obrtno dejavnost, je povzel Vizjak. S predlagano novelo zakona se odpravlja obrtno dovoljenje, ohranja se le za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva izpolnjevanje kvalifikacijskih pogojev, je napovedal Vizjak. Kjer so kvalifikacijski pogoji določeni, pa se odpravljajo vsi administrativni postopki, ki so povezani z opravljanjem mojstrskega izpita. Obrt je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki si zasluži posebno mesto v slovenski pravni ureditvi. gospodarski minister Andrej Vizjak Vizjak je še navedel, da se zahtevana raven za opravljanje obrtne dejavnosti znižuje z mojstrskega izpita srednja strokovna izobrazba na srednjo poklicno raven. Tako tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. Kot novost je Vizjak izpostavil določbe, po katerih bodo obrtniki plačevali le še eno članarino in torej ne bodo več plačevali članarine tako Obrtni zbornici Slovenije OZS kot tudi območnim zbornicam. OZS, ki se bo po predlogu preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, bo morala članarino deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrt Foto Reuters Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. Glede na to, da se obvezni članski prispevek znižuje, je vlada določila tudi najvišje možne zneske članarine, je še pojasnil Vizjak ter napovedal, da se bo članarina glede na število zaposlenih samostojnih podjetnikov pri obrtniku po novem gibala v razponu od 10 do največ 50 evrov mesečno. Članarina se sicer res znižuje, se je strinjal Boštjan Zagorac SNS, vendar hkrati opozoril, da se v gospodarski zbornici članarina ukinja, načeloma pa tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Vizjak mu je odgovoril, da so se za ohranitev članarine zavzeli obrtniki v anketi, ki jo je vlada naročila pred pripravo predloga novele zakona. Zakaj bi se vlada odločala drugače, kot je želel večinski del obrtnikov, se je vprašal. K predlogu novele zakona je vloženo le eno dopolnilo, in sicer poslanci koalicijskih strank predlagajo črtanje člena, ki določa način izvršbe zapadlih in neplačanih obveznosti. V veljavnih predpisih namreč že obstaja zadostna pravna podlaga za izterjavo članskega prispevka, zato tega ni potrebno dodatno urejati v tem zakonu, so pojasnili. 2007-10-23 STA / N.M. 4 4 4 0 positive 49 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iskanje-novega-direktorja.html Iskanje novega direktorja slovenske, železnice, puhan, direktor, tomaž, schara Za novega prvega moža železnic se omenja tudi vršilec dolžnosti direktorja agencije za železniški promet Schara. Potem ko je generalni direktor Slovenskih železnic Peter Puhan v torek nadzornemu svetu družbe že poslal odstopno izjavo, se v javnosti že pojavljajo ugibanja, kdo bo novi prvi mož železnic. Med možnimi kandidati se omenja tudi v.d. direktorja javne agencije za železniški promet Tomaža Scharo. Ta pravi, da so bili z njim že opravljeni določeni neformalni pogovori na to temo , njegov odgovor pa je bil pozitiven. O novem prvem možu železnic bo odločal nadzorni svet. Moram pa poudariti, da konkretnih formalnih razgovorov za zdaj še ni bilo, je dodal. Spomnimo, da je bil Puhan s torkom imenovan na položaj predsednika uprave Dela. Ministrstvu za promet in nadzornemu svetu Slovenskih železnic je prav tako v torek posredoval odstopno izjavo. O novem prvem možu železnic bo odločal nadzorni svet, a zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi se sestal. 2007-10-24 STA 3 3 3 0 neutral 50 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/telekom-zlorabil-polozaj-3.html Telekom zlorabil položaj? telekom, urad, za, varstvo, konkurence, abm Telekom je pri prodaji ISDN telefonije zlorabil prevladujoči položaj, trdi Urad za varstvo konkurence. Urad je odločil, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj. Urad za varstvo konkurence je izdal dopolnilno odločbo, s katero ugotavlja, da je Telekom Slovenije od 28. aprila 1998 do 11. februarja 2000 zlorabljal prevladujoči položaj na veleprodajnem trgu govorne telefonije ISDN za zagotavljanje ozkopasovnega dostopa do interneta končnim uporabnikom. To je počel s tem, da je družbi ABM neutemeljeno zavračal vključitev številke iz posebne skupine 0880 za ponujanje klicnega dostopa do interneta, so sporočili iz ABM. Z isto dopolnilno odločbo je urad drugi dve zahtevi družbe ABM glede ugotavljanja zlorabe prevladujočega položaja Telekoma zavrnil. Omenjeni zahtevi se nanašata na zavračanje selitve zakupljenega voda in zavračanje vzpostavitve medomrežne povezave. Urad je tako zaključil postopek, ki ga je uvedel pred osmimi leti na zahtevo družbe ABM zaradi ugotavljanja štirih domnevnih zlorab prevladujočega položaja Telekoma Slovenije. Glede ene od štirih zlorab - diskriminacija družbe ABM pri prodaji ISDN-paketov, v katerih so bile samo SiOLove zgoščenke za dostop do interneta - je urad izdal delno odločbo že julija 2000. Ta odločba je postala pravnomočna 5. septembra letos s sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo Telekoma Slovenije proti uradu zaradi odprave odločbe, pojasnjujejo v družbi ABM. V Telekomu Slovenije so pojasnili le, da so dopolnilno odločbo prejeli in jo bodo preučili, na podlagi tega pa se bodo potem odločili za nadaljnje korake. Z izdajo dopolnilne odločbe je zadeva za urad za varstvo konkurence zeankrat končana, je povedal direktor urada Andrej Plahutnik. Zaenkrat pravim, ker se tovrstne odločbe vedno potem znajdejo v sodni presoji, kar je seveda legitimna pravica vseh strank, tako družbe ABM, če smatra, da bi morali odkriti še kakšno drugo kršitev v tistih dveh delih, kjer smo jih zavrnili, kot tudi Telekoma, ki mu verjetno ne bo najbolj všeč ta del, kjer smo ugotovili kršitev, je dejal. Dodal je še, da kar se samega prekrška tiče, je zadeva zastarana . Tudi če ne bi bila zastarana, ne bi izrekli globe, ker sodi dejanje v čas, ko nismo še bili prekrškovni organ, je povedal Plahutnik. O tem, zakaj je urad za obravnavano ugotovitev potreboval osem let, je dejal le, da tega - glede na to, da je bilo o tem že toliko napisanega, nekaj korektnega, veliko tudi nekorektnega - ne želi komentirati. 2007-10-25 STA / Š.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 51 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sedem-ponudnikov-v-drugi-krog.html Sedem ponudnikov v drugi krog telekom, slovenija, državni, delež, prodaja, ponudnik Na razpisu za prodajo dela državnega deleža v Telekomu Slovenije se je v drugi krog uvrstilo sedem ponudnikov. Na razpisu za prodajo dela državnega deleža v Telekomu Slovenije se je v drugi krog uvrstilo sedem ponudnikov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal generalni direktor za elektronske komunikacije na gospodarskem ministrstvu in obenem član komisije za prodajo deleža Matjaž Janša. Tri ponudbe so bile po njegovih besedah neustrezne, dve pa sta dosegli premajhno število točk. Na razpis je sicer do izteka roka prispelo 12 nezavezujočih ponudb. V drugi krog se je uvrstilo sedem ponudnikov Komisija bo v drugi krog, po abecednem vrstnem redu, povabila naslednje ponudnike - britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT Globalne storitve, luksemburško-ameriški sklad CEP III/Carlyle, hrvaški Hrvatski Telekom, avstralska Macquarie Bank, madžarski Magyar Telekom, Oger Telecom iz Združenih arabskih emiratov in islandski Skipti. V drugi krog tako ne bodo šli britanski Apax, slovenski Engrotuš in ameriški SAC PCG LLP, ker niso izpolnili razpisnih pogojev. Ostaneta še britanska Providence Equity in Babcock & Brown, ki nista zbrala dovolj točk. Engrotuš po Janševih besedah ni predstavil virov financiranja tako, kot so zahtevali razpisni pogoji. Kaj bo odločalo? Pri točkovanju je 70 odstotkov točk prispevala cena, 30 odstotkov pa izpolnjevanje ciljev, je povedal Janša. Komisija je število povabljenih ponudnikov v drugem krogu po pojasnilih ministrstva omejila tako, da bo skrbni pregled in sodelovanje pri dokončni izbira kupca omogočen le ponudnikom, ki izpolnjujejo cilje privatizacije in ki so v prvem krogu ponudili ustrezno ceno. Z 2. novembrom se bo sicer odprla t.i. navidezna podatkovna soba virtual data room, v kateri lahko za drugi krog izbrani ponudniki že začnejo opravljati skrbni pregled podjetja. Zavezujoče ponudbe pa bodo morali oddati do 18. decembra. Pri tem pa bo pogoj, da podjetja, ki so večinsko kontrolirana s strani enega lastnika, lahko oddajo samo eno zavezujočo ponudbo, je izpostavil Janša. S tem je imel v mislih družbi Hrvatski Telekom in Magyar Telekom, ki sta obe v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma. To naj bi omogočilo maksimiziranje prodajne cene, hkrati pa tudi zagotavljanje ustreznih pogojev za nadaljnji razvoj Telekoma Slovenije in telekomunikacij v državi ter družbeno odgovorno ravnanje izbranega ponudnika z zaposlenimi v Telekomu Slovenije. Komisija pričakuje, da bodo v drugem krogu vsi ponudniki skozi pogodbena razmerja pristali na izpolnjevanje vseh ciljev in glede na njihove ponudbe v prvem krogu ocenjujemo, da je to možno . Janša sicer ni želel komentirati točnosti ugibanj v nekaterih medijih, kakšno ceno naj bi v svoji ponudbi ponudili nekateri ponudniki, je pa med drugim dejal, da naj bi bil kupec znan do konca leta. 2007-10-26 STA / M.M./V.L. 3 3 3 0 neutral 52 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odpadlo-11-000-vozenj.html Odpadlo 11.000 voženj nemčija, stavka, strojevodja, vlak, gdl, sindikat Kljub temu, da so strojevodje v Nemčiji končali stavko, železniški promet še vedno ne poteka normalno. Potnik čaka na vlak Nemški sindikat strojevodij GDL je ob 8. uri končal 30-urno, do zdaj najdaljšo stavko železniškega prometa v Nemčiji. Do četrtkovega večera je zaradi stavke odpadlo 11.000 voženj, številka pa se bo še zvišala. Do ponedeljka novih stavk ne predvidevajo, saj želijo, kot so pojasnili v sindikatu, železnicam dati čas za izboljšanje ponudbe. Še isti dan pa bo GDL odločal o nadaljnjih stavkovnih aktivnostih. Član uprave nemških železnic Karl Friedrich Rausch in predstavniki GDL bodo podali prve ocene učinkov stavke. Neposredno po koncu stavke družba Deutsche Bahn še ni razpolagala s podatki o stanju v železniškem prometu. Na železnicah pričakujejo, da se bodo motnje v prometu pojavljale vse do poznih popoldanskih ur, z vožnjo po normalnem voznem redu pa naj bi vlaki začeli v soboto. Nemški strojevodje so tokrat stavkali že četrtič v nekaj več kot dvotedenskem obdobju zaradi zahtev po višjih plačah in ločeni kolektivni pogodbi. Stavka je sicer potekala le v lokalnem prometu, saj je sodišče sindikatu že pred časom prepovedalo stavko v tovornem prometu in na vlakih na daljše razdalje. 2007-10-26 STA 2 3 2 2.333 0.577 negative 53 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-24ur-podrazitvam-ni-videti-konca.html Hrana in oblačila še dražja podražitev, mlečni, izdelek, potrebščina, življenjska Cene življenjskih potrebščin so se oktobra spet zvišale, v povprečju za 0,7 odstotka. Letna rast cen je 5,1 odstotna. V primerjavi z mesecem septembrom so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko smo oktobra lani beležili deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka. Oktobra so podražitve zabeležili pri oblačilih in obutvi v povprečju za 4,4 odstotka, hrani in brezalkoholnih pijačah za 2,2 odstotka, stanovanjih za odstotek, stanovanjski opremi in izobraževanju za 0,7 odstotka, gostinskih in nastanitvenih storitvah za 0,4 odstotka, raznovrstnem blagu in storitvah za 0,3 odstotka, alkoholnih pijačah in tobaku ter zdravju za 0,1 odstotka. Letna rast cen se je zvišala na 5,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 1,5 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala na 3,1 odstotka, v enakem obdobju lani je bila 2,4-odstotna. V skladu z napovedanimi jesenskimi podražitvami prehrambenih izdelkov so tudi ta mesec zabeležili močan dvig cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Hrana se je podražila za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc v povprečju za 9,8 odstotka, olja in maščob za 6,2 odstotka, mesa za 2,6 odstotka ter zelenjave za 1,9 odstotka. Znova se je podražil kruh in drugi izdelki iz žit, tokrat za 0,7 odstotka. Nižje cene prevoza, komunikacij in kulture Cene so se oktobra znižale v treh skupinah, in sicer v rekreaciji in kulturi v povprečju za 2,2 odstotka, prevozu za 0,4 odstotka ter komunikacijah za 0,1 odstotka. Podobno kot pretekli mesec so se v skupini rekreacija in kultura občutneje pocenile počitnice v paketu za osem odstotkov. Za 0,9 odstotka se je pocenila avdio, video in računalniška oprema. V oktobru so se opazneje znižale cene medicinskih in terapevtskih izdelkov za 0,9 odstotka, nastanitvenih storitev za 0,4 odstotka in zdravstvenih storitev izven bolnišnic za 0,3 odstotka. V skupini prevoz so se najbolj pocenila motorna kolesa in kolesa za 1,7 odstotka ter goriva in maziva za 1,4 odstotka, pa tudi letalski potniški prevozi za 0,6 odstotka, rezervni deli za prometna sredstva za 0,4 odstotka ter vzdrževanje in popravila vozil za 0,2 odstotka. Na znižanje cen v skupini komunikacije pa so vplivale nižje cene telefonskih storitev in aparatov v povprečju za 0,1 odstotka, medtem ko so cene poštnih storitev v povprečju ostale nespremenjene. Umar Inflacija še vedno posledica zunanjih šokov Akterji, ki nastopajo na trgu hrane - pridelovalci, predelovalna podjetja in prodajalci - izkoriščajo svojo moč, ki jo imajo nad potrošniki. Zato je povišanje cen hrane pri nas višje kot drugje v Evropi, je povedal v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle. Kljub visoki oktobrski inflaciji je jesenska napoved Umarja za inflacijo v letu 2007 4,3 odstotka še vedno dosegljiva. Je pa stopnja inflacije odvisna od nadaljnjega gibanja cen nafte in hrane, pa tudi od reakcije ekonomskih politik in vseh nosilcev, ki so kakorkoli povezani z oblikovanjem cen v Sloveniji. Največji izziv slovenske ekonomske politike je inflacija. Ta je bila oktobra na medletni ravni 5,1-odstotna, kar je po prepričanju v.d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjana Vasleta zaskrbljujoče. Visoka inflacija je po ocenah Umarja še vedno predvsem posledica zunanjih šokov, torej višjih cen nafte in hrane. Medtem ko je bil začetni impulz rasti hrane skoraj izključno posledica višjih cen vhodnih surovin na svetovnem trgu, pa ta rast v zadnjih mesecih postaja vse bolj avtonomna. Previsoka rast plač višja inflacija Na Umarju še vedno pričakujejo, da se bo rast cen v kratkoročnem obdobju, to je v enem letu, umirila. Aprila in maja prihodnje leto bi se rast cen lahko začela zniževati in bi se lahko konec prihodnjega leta približala trem odstotkom, kar je za slovenske razmere makroekonomsko vzdržno, je poudaril Vasle. Vlada je ekonomske politike v zadnjih mesecih že izčrpala znižala je trošarine in se odločila za zaostritve na področju reguliranih cen. V prihodnjih mesecih in v letu 2008 bo po Vasletovih besedah ključen dogovor med delodajalci in delojemalci glede rasti plač. Če bi bila rast plač prekomerna, bi to dodatno spodbudilo rast inflacije in bi ta ostala na okoli pet odstotkov tudi prihodnje leto, pravi Vasle. Vasle bi sicer vladi priporočil, da čimprej sprejme načrt reguliranih cen za prihodnji dve leti, in sicer z restriktivnimi usmeritvami na področju gibanja reguliranih cen. Z ustrezno fiskalno politiko naj prispeva k stabilizaciji inflacije v daljšem obdobju, ne sme pa dopustiti, da bi rast plač v javnem sektorju presegla rast produktivnosti. V tem trenutku Umar vladi še ne bi priporočil ukrepov, s katerimi bi prispevala k upočasnitvi gospodarske rasti. 2007-10-30 STA / N.Š.K. 1 3 3 2 3 2 2.333 0.816 negative 54 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cigava-bo-pivovarna-lasko.html Čigava bo Pivovarna Laško? pivovarna, laško, tuš, janković, šrot, odkup V boj za Pivovarno Laško so stopili trije bogati Slovenci Damjan Janković, Mirko Tuš in Boško Šrot. 2007-10-30 Marko Milenkovič 3 3 3 0 neutral 55 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nemski-strojevodje-lahko-stavkajo.html Nemški strojevodje lahko stavkajo stavka, nemčija, strojevodja, železniški, promet, sodišče, sindikat, plača, pogajanja Nemško delovno sodišče je razsodilo, da lahko strojevodje stavkajo tudi v tovornem in daljinskem potniškem prometu. Vlaki v Nemčiji so že stali, bodo kmalu spet? Sindikat strojevodij GDL, ki deluje v okviru nemških železnic Deutsche Bahn, lahko pripravi stavko v vsem železniškem prometu, tudi tovornem in daljinskem potniškem prometu, je v petek razsodilo nemško delovno sodišče. Analitiki skupne stroške ustavitve tovornega prometa na železnicah ocenjujejo na 50 milijonov evrov dnevno. Sodišče je tako upoštevalo pritožbo na odločitev z začetka oktobra, da stavka ne sme prizadeti prometa z blagom in daljinskega potniškega prometa. Sindikat, ki se z vodstvom železnic že dlje časa neuspešno pogaja o plačah, je naznanil, da namerava s stavko ustaviti tovorni promet. S tem bi resno prizadel ključne nemške industrije, kot so avtomobilska, jeklarska in kemična, ki so precej odvisne od prevoza tovora po železnici. Dnevno na železnicah vozi okoli 4800 tovornih vlakov, mnogo jih vozi tudi mednarodno. Analitiki skupne stroške ustavitve tega prometa ocenjujejo na 50 milijonov evrov na dan. Nemški minister za promet Wolfgang Tiefensee je pred odločitvijo sodišča izrazil zaskrbljenost nad načrti za zaustavitev tovornega železniškega prometa. Po njegovem bodo motnje v tovornem prometu, če trajajo več dni, tednov ali celo mesecev povzročile resno škodo gospodarstvu. Zato, je dejal, je treba to preprečiti. Nemškim strojevodjem je dovoljeno stavkati v vsem železniškem prometu Glede na odločitev sodišča bo sindikat lahko pripravil stavko tudi na daljinskih potniških, tudi hitrih medkrajevnih in mednarodnih vlakih. Predstavnik GDL je povedal, da čez konec tedna aktivnosti niso predvidene, najprej bi lahko do stavke prišlo v ponedeljek. Sindikat, ki je v preteklih tednih s stavkami večkrat ohromil mestni in primestni potniški promet, združuje pa okoli 15.000 od skupno 20.000 strojevodij znotraj Deutsche Bahn, zahteva 31-odstotni dvig plač in ločeno kolektivno pogodbo od tiste, ki sta jo sklenila druga dva sindikata v Deutsche Bahn, Transnet in GDBA. 2007-11-03 STA / N.K. 2 2 2 0 negative 56 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-vec-pohistva-na-ogled.html Še več pohištva na ogled ljubljana, sejem, pohištvo Ljubljanski pohištveni sejem je odprl vrata. Letos je še večji, saj se je razširil za 1000 kvadratnih metrov. Predstavilo se bo več kot 309 razstavljavcev Na 18. ljubljanskem pohištvenem sejmu, ki bo na Gospodarskem razstavišču trajal do 11. novembra, letos sodeluje 309 razstavljavcev iz 23 držav. Sejem je največji doslej, saj se je v primerjavi z lanskim razširil za 1000 kvadratnih metrov na 10.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, so sporočili organizatorji. Sejem bodo dopolnjevale prireditve in strokovna predavanja, ki jih skupaj z gospodarskim razstaviščem organizira Zveza lesarjev Slovenije. V torek bo potekala okrogla miza Konkurenčna inovativnost v pohištveni industriji. V mestni dvorani bodo razstavljeni dosedanji nagrajenci festivala Mesec oblikovanja. Sejem bo odprt vsak dan do 10. novembra od 10. ure do 20. ure, 11. novembra pa od 10. ure do 18. ure. Vstopnina znaša šest evrov za odrasle, za otroke od sedmega do 16. leta starosti ter za dijake, študente in upokojence pet evrov, za otroke do sedmega leta in invalide na vozičkih ter njihovega spremljevalca pa je vstop prost. Kot zanimivost bo sejem spremljal interdisciplinarni projekt d.school, ki uveljavlja nove pristope interdisciplinarnega sodelovanja med univerzo in industrijo za razvoj novih inovativnih izdelkov. Prvi dan sejma bodo podelili nagrade Deset najboljših, Zlata vez, posebno priznanje za najlepši razstavni prostor, priznanje društva oblikovalcev Slovenije, Zlato plaketo revije Naš dom in priznanje revije Les. 2007-11-05 STA 5 4 4 3 4 4 4 0.632 positive 57 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vozite-se-s-kolesi.html Vozite se s kolesi! seul, koreja, kolo, nafta, prometni, zamašek, promet, onesnaževanje Južna Koreja se je problema naraščanja cen nafte lotila s spodbujanjem prebivalstva, naj se vozijo s kolesi. Južnokorejci posledice hitre gospodarske rasti rešujejo tudi s kolesi Južna Koreja, ena najrazvitejših držav v Aziji, se je prometnih težav lotila na staromoden način. Prebivalce spodbuja, naj se vozijo s kolesi. Po mnenju notranjega ministrstva je kolo idealno sredstvo v boju proti prometnim zamaškom, onesnaževanju zraka in naraščajočim cenam nafte. Ministrstvo je ob tem napovedalo povečanje površin, namenjenih kolesarjem, in spremembo predpisov. Pomembna vloga kolesa kot prevoznega sredstva za študente in delavce na kratkih razdaljah je izginila zaradi izjemnega povečanja števila avtomobilov kot posledice hitre gospodarske rasti, je sporočilo notranje ministrstvo. Spodbujanje uporabe koles je namenjeno tudi promociji zdravega in kakovostnega življenja. Ministrstvo pričakuje, da bo imel do leta 2015 vsak četrti Južnokorejec svoje kolo, medtem ko ga ima sedaj komaj vsak sedmi. Na Japonskem ima kolo okoli 60 odstotkov ljudi, v Nemčiji 74, na Nizozemskem pa 75 odstotkov. 2007-11-05 STA / N.M. 5 4 4.5 0.707 positive 58 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rekord-za-petrochino.html Rekord za PetroChino petrochina, borza, kitajska, delnica, trgovanje, šanghaj Največje kitajsko naftno podjetje PetroChina je prvi dan na borzi v Šanghaju kar potrojilo vrednost svojih delnic. Delnice podjetja že kotirajo na borzi v New Yorku in Hongkongu. Vrednost vseh delnic podjetja, ki kotirajo na borzi, ter vrednost tistih, ki so v državni lasti, presega milijardo dolarjev. Uspeh PetroChine je presenetil celo borzne analitike Delnice največjega kitajskega naftnega konglomerata, ki je hčerinsko podjetje družbe China National Petroleum Corporation CNPC, so prvi dan kotiranja na borzi v Šanghaju potrojile svojo vrednost. S prvo javno prodajo štirih milijard delnic pa je družba dosegla dobiček v višini 8,94 milijarde dolarjev in podrla rekord premogovnika China Shenhua Energy 8,91 milijarde dolarjev. CNPC ima v lasti 157,9 milijarde delnic PetroChine, kar predstavlja več kot 85 odstotkov vseh delnic družbe in pomeni, da se z njimi v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo trgovalo na borzi. 2007-11-05 STA/Reuters 5 5 5 0 positive 59 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kurilno-olje-se-drazje.html Kurilno olje še dražje? nafta, cena, kurilno, olje, podražitev Cene surove nafte že dosegajo rekordne vrednosti, cene kurilnega olja pa se utegnejo še povišati. 2007-11-06 Denis Oštir 1 2 2 1 2 2 1.667 0.516 negative 60 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/remont-je-bil-zahteven.html V nuklearki končali remont nuklearna, elektrarna, remont, krško, nek Po mesecu dni je v Nuklearni elektrarni Krško zaključen zelo zahteven remont. V Neku so izvedli vse načrtovane modernizacije sistemov in opreme Nuklearno elektrarno Krško Nek so ponoči ob 2.10 ponovno vključili v elektroenergetsko omrežje. S tem se je končal remont, ki se je začel v soboto, 6. oktobra, so sporočili iz nuklearke. Remont, pri katerem je poleg zaposlenih sodelovalo še približno 1100 zunanjih sodelavcev, je bil zelo zahteven tako po obsegu del kot po vsebini. Med remontom so opravili vsa načrtovana dela številne preglede opreme, nadzorna testiranja ter potrebna popravila. V reaktorsko sredico je bilo vloženih 53 svežih gorivnih elementov. V remontu je poleg zaposlenih sodelovalo še približno 1100 zunanjih sodelavcev Izvedli so tudi vse načrtovane modernizacije sistemov in opreme, ki zagotavljajo večjo varnost in stabilnost delovanja elektrarne. Med njimi v nuklearki navajajo zamenjavo obeh izločevalnikov vlage in pregrevalnikov pare, zamenjavo relejne zaščite bloka generatorja in transformatorja, vgradnjo novega elektromotorja za črpalko primarnega hladila, zamenjavo toplotne izolacije v reaktorski zgradbi ter preventivno zamenjavo posameznih odsekov sekundarnih cevovodov. 2007-11-07 STA 4 3 3.5 0.707 neutral 61 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/97-mio-evrov-za-tad-pharmo.html 97 mio evrov za TAD Pharmo krka, novo, mesto, farmacevt, farmacija, pharma, nakup, colarič Novomeška farmacevtska družba Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma. Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma Novomeška farmacevtska družba Krka je v četrtek s poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma. Krka bo za nakup v gotovini odštela 97 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Predsednik uprave Krke Jože Colarič Dodal je, da je Krka v četrtek z nemško poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma, za kar bodo v gotovini odšteli 97 milijonov evrov. Kot je še dejal Colarič, bo Krka z nakupom TAD Pharme - Krka ga bo financirala iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in dogovorjenih kreditnih linij - pridobila uveljavljeno blagovno znamko, ki je ne bodo spreminjali. Poleg tega bo Krka z novo družbo v skupini povečala prodajo v Nemčiji, ki je glavni generični farmacevtski trg v Evropi, je poudaril in dodal, da je ta prevzem najava nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Krka je na tujih trgih ustvarila 87 odstotkov prodaje, največja delež v prodaji ima regija srednje Evrope, kjer je družba ustvarila 26 odstotkov prodaje oz. 150,2 milijona evrov. Sledijo regije Vzhodna Evropa 134,3 milijona evrov, Zahodna Evropa in čezmorski trgi 112,1 milijona evrov, Jugovzhodna Evropa 99,1 milijona evrov in Slovenija 75,1 milijona evrov. Najhitrejšo prodajo je Krka v prvih devetih mesecih beležila na trgih zahodne Evrope in čezmorskih držav, za 51 odstotkov, med državami pa je Colarič izpostavil Madžarsko, Romunijo in Srbijo. 2007-11-09 STA / N.M. 4 5 4.5 0.707 positive 62 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/narocili-90-letal.html Naročili 90 letal letalska, družba, emirates, boeing, airbus Letalska družba Emirates je naročila rekordnih 90 letal. Roke si manejo predvsem pri Airbusu. Družba Emirates je naročila kar osem velikanov tipa A380 Letalska družba Emirates je postavila nov mejnik v zgodovini komercialnega civilnega letalstva. Družba iz Združenih arabskih emiratov je namreč na odprtju letalske razstave v Dubaju sklenila pogodbo, vredno kar 16 milijard evrov. Svojo floto bo povečala za kar 78 Airbusovih in 12 Boeingovih letal. Pogodba vključuje tudi možnost nakupa še dodatnih 50 letal, kar bi ceno zvišalo na vrtoglavih 24 milijard evrov. Dreamliner Arabcev ni prepričal Evropski Airbus je s to pogodbo premagal večnega ameriškega rivala Boeinga in sklenil najdonosnejšo pogodbo v zgodovini tega evropskega koncerna. Letalska družba Emirates je namreč sklenila dogovor o nakupu 70 širokotrupnih letal Airbus A350 in osem velikanov tipa Airbus A380, ki ima primat največjega potniškega letala na svetu in v svoji najmogočnejši različici na krov sprejme kar 900 potnikov. Predsednik družbe Emirates šejk Ahmed bin Saed al Maktum je pojasnil, da je vključno s to pogodbo družba doslej skupaj naročila že kar 58 letal tipa A380 in tako postala Airbusov največji kupec omenjenih letal. Prvi super jumbo bo v Združene arabske emirate odletel prihodnje leto. Prav tako so v družbi Emirates sklenili pogodbo za nakup 12 letal Boeing 777-300ERs v skupni vrednosti dobri dve milijardi evrov. Flota emiratskega letalskega prevoznika se bo tako v naslednjih letih povečala za 57 Boeingov 777, saj še pričakujejo dostavo 45 letal, za katera so pogodbe sklenili v prejšnjih letih. Sicer pa so pri Boeingu v izjavi zapisali, da so pogodbo podpisali tudi s katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Pogodba je vredna 6,1 milijarde evrov, vsebuje pa nakup 30 najnovejših Boeingovih letal 787 Dreamliner in petih tovornih letal tipa 777. V letalski družbi Emirates so še povedali, da so pred nakupom kar nekaj mesecev potekali intenzivni pogovori in pogajanja z obema proizvajalcema, da bi lahko izvedli naročilo takih letal, ki so v skladu z njihovimi zahtevami. Direktor družbe je dejal, da so se precej časa odločali med nakupom letal Airbus A350 in Boeingovega Dreamlinerja 787, ki sta primerljiva tipa letal. Na koncu smo se odločili za Airbus, kar pa še ne pomeni, da ne bomo kdaj v prihodnosti kupili tudi Boeingovih Dreamlinerjev, je pojasnil al Maktum. 2007-11-11 STA 4 4 3 4 4 4 3.833 0.408 positive 63 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevzem-ne-bo-oviral-strategij.html Politika zaposlovanja ostaja enaka merkur, prevzem, uprava Izvedba prevzema Merkurja ne bo nasprotovala strategiji razvoja. Tudi politika zaposlovanja se ne bo spremenila. Izvedba prevzema Merkurja ne bo spremenila strategije razvoja podjetja Izvedba prevzema Merkurja po oceni uprave ne bo nasprotovala njeni zastavljeni strategiji razvoja, ki se nanaša predvsem na krepitev vodilnega položaja na slovenskem trgu ter na širitev na tuje trge. Tudi politika zaposlovanja se ne bo spremenila in bo zaposlenim še naprej zagotovljeno varno in stimulativno delovno okolje, ugotavlja uprava Merkurja v mnenju o prevzemni ponudbi, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja je ponudbo za prevzem družbe objavil 2. novembra. Gre za družbe Merfin, Banko Koper, Savo in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba, od katerih je prvo letos poleti ustanovilo 65 vodstvenih delavcev Merkurja. Konzorcij za delnico Merkurja ponuja 405 evrov, ponudba pa velja do 1. decembra. Iz prevzemne ponudbe in prospekta izhaja, da bo kraj opravljanja poslov ostal nespremenjen, v mnenju o prevzemni ponudbi še ugotavlja uprava. Hkrati dodaja, da med prevzemniki in poslovodstvom ciljne družbe ni dogovora glede prevzemne ponudbe, prav tako ne glede načina uresničevanja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, ki jih že imajo prevzemniki. 2007-11-12 STA / N.M. 3 3 4 3 4 3 3.333 0.516 neutral 64 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/princ-kupil-velikana.html Princ kupil velikana savdski, princ, alvalid, bin, talal, airbus, a380 Savdski princ je prvi zasebni kupec največjega letala na svetu, Airbusovega A380. Opremili ga bodo po njegovih željah. Pri urejanju prostorne notranjosti je meja le nebo Evropski proizvajalec letal Airbus je razkril ime prvega zasebnega kupca superjamba A380, največjega potniškega letala na svetu. To je savdski princ Alvalid bin Talal. Skrivnost, ki so jo dolgo skrbno varovali, so razkrili med letalskim sejmom v Dubaju. Princ je naročil različico letala, ki so jo poimenovali Leteča palača. V njej je v dveh nadstropjih kar 551 kvadratnih metrov prostora. Kako ga bodo opremili, se še ne ve, vse je namreč odvisno od bogataševih želja, poudarjajo pri Airbusu. Prav tako ni znano, koliko je za letalo odštel. Osnovna različica je naprodaj za 300 milijonov ameriških dolarjev, cene modela za najbogatejše Zemljane pa nočejo razkriti. Savdski princ je kupil največje letalo na svetu Savdski milijarder, ki ima delež v številnih hotelih, bankah in celo v pariškem Disneylandu, rad potuje razkošno. V lasti ima namreč tudi letalo Boeing 747-400, najnovejšo različico jumbo jeta. 2007-11-12 Reuters / D.L. 4 3 3.5 0.707 neutral 65 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dokapitalizacija-abanke-vipa.html Dokapitalizacija Abanke Vipa banka, vipa, nadzorni, svet, dokapitalizacija, delnice, borza, kocič, triglav Nadzorni svet Abanke Vipa je upravi banke izdal soglasje o povečanju osnovnega kapitala banke. Izdali bodo 1,7 milijona novih delnic, prodajna cena za delnico pa bo 60 evrov. Celoten emisijski znesek bo 102 milijona evrov. Dokapitalizacijo bodo izvedli v treh krogih, v prvih dveh bodo imeli prednostno pravico vsi obstoječi delničarji, v morebitnem tretjem krogu pa bodo delnice na voljo širši javnosti, je Abanka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Višina dokapitalizacije pomeni povečanje osnovnega kapitala za 7.093.974,29 evra na novo skupno višino 30.045.067,60 evra. Svež kapital iz dokapitalizacije bo namenjen nadaljnji intenzivni rasti banke in uresničevanju ciljev, ki so bili začrtani v dolgoročni strategiji banke. Prednostno pravico nakupa bodo imeli vsi delničarji, več kot 1000 podjetij in fizičnih oseb, v primeru da je ne bodo izkoristili, bodo v drugem krogu preostale delnice lahko zopet, in to neodvisno od njihovega deleža, vpisali vsi delničarji banke. V kolikor dokapitalizacija ne bo uspešno zaključena v drugem krogu, bodo delnice ponujene najširši javnosti. V primerjavi s prvotnim predlogom, ki so mu nasprotovali v Zavarovalnici Triglav, pri povečanju kapitala ne bo sodeloval menedžment Abanke, poroča današnji Dnevnik. Nadzorniki so tudi potrdili namero uprave, da izvede potrebne postopke za uvrstitev delnic Abanke Vipa v kotacijo na borzi v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku enega leta. Prav tako je nadzorni svet sprejel osnutek finančnega načrta Abanke za leto 2008 in obravnaval ter izdal ustrezna soglasja za promet z delnicami banke. Zavarovalnici, ki jo vodi Andrej Kocič, je po poročanju časnika sicer uspelo izsiliti umik vseh dokapitalizacijskih izhodišč, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal lastniški vpliv Skupine Triglav v Abanki. Tako bo skupina tudi po povečanju kapitala obvladovala približno tretjinski delež v banki, s čimer bo ostala njena najpomembnejša lastnica. Svež kapital iz dokapitalizacije bo namenjen nadaljnji intenzivni rasti banke in uresničevanju ciljev, ki so bili začrtani v dolgoročni strategiji banke. Z dokapitalizacijo bo banka še okrepila kapitalsko ustreznost, ki bo dobra podlaga za doseganje dobrih poslovnih rezultatov tudi v prihodnje, je uprava Abanke še zapisala v sporočilu za javnost. 2007-11-13 STA 3 3 3 0 neutral 66 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rekorden-padec-tecajev.html Rekorden padec tečajev borza, delnice, indeks, sbi Osrednja borzna indeksa sta izgubila več kot tri odstotke. Indeks SBI 20 je dosegel rekorden padec v tem letu. Med delnicami v prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Mercatorja Na Ljubljanski borzi so se tečaji vrednostnih papirjev danes znižali. Delniški indeks SBI 20 je trgovanje končal pri 11.191,31 točke, kar je 360,60 točke oz. 3,12 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 80,47 točke oz. 3,19 odstotka na 2444,44 točke. Borzni posredniki so sklenili 1096 poslov v skupni vrednosti 10,27 milijona evrov. Po mnenju Marka Joviča iz Abanke je glavni vzrok za padec tečajev ta, da so ti glede na vrednotenje precenjeni. Že okoli pol leta se kaže, da so po vseh analizah zadeve dejansko precenjene, je dejal. Za to, da se je padec zgodil ravno danes, je po njegovem več možnih povodov, med njimi bi lahko bila izjava premiera Janeza Janše, da ne izključuje odstopa vlade. Največ se je danes znova trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 1,92 milijona evrov poslov. Enotni tečaj se je znižal za 2,84 odstotka in dan sklenil pri 111 evrih. Med prometnejšimi so bile tudi delnice Telekoma, s katerimi so vlagatelji sklenili za 1,64 milijona evrov poslov. Enotni tečaj se je znižal za 2,4 odstotka na 399,88 evra. Med delnicami v prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, in sicer za 5,68 odstotka na 320,03 evra, ter delnice Gorenja, ki so izgubile 4,57 odstotka na 42,01 evra. Med delnicami v kotaciji pa so največ izgubile delnice Save -7,94 odstotka in delnice Aerodroma Ljubljane -3,25 odstotka. Uprava Ljubljanske borze je sporočila, da bo delnice družb Vizija Holding in Vizija Holding Ena v sredo izključene iz prostega trga. To se bo zgodilo po izteku enega leta od skupščine, na kateri so delničarji družb sprejeli ta sklep. Na prostem trgu je bilo sklenjenih za 1,73 milijona evrov poslov. Indeks investicijskih skladov PIX je izgubil 30,21 točke oz. 0,44 odstotka in se oblikoval pri 6820,11 točke. Indeks vrednost sprememba v točkah sprememba Delniški indeks SBI 20 11.191,31 -360,60 -3,12% Slovenski blue chip indeks SBI TOP 2444,44 -80,47 -3,19% Indeks investicijskih skladov PIX 6820,11 -30,21 -0,44% Indeks obveznic BIO 116,60 +0,05 +0,04% 2007-11-13 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 67 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vizjak-napovedal-vojno-inflaciji.html Vizjak napovedal vojno inflaciji minister, za gospodarstvo, andrej, vizjak, inflacija Bi cene kruha res ostale na isti ravni, če bi trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe glede zavrženega kruha? Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je s po njegovih besedah netransparentnim, zavajajočim prikazovanjem relacij med dobavitelji in trgovci zelo nezadovoljen. Očitno imajo gospodje interese po čim večjih dobičkih, zato skrivajo in prikrivajo realne podatke in se izgovarjajo en na drugega, ko govorimo o tem, kdo si je največ odrezal pri zadnjih podražitvah, je dejal Vizjak in napovedal vojno inflaciji. Do zdaj je bil to boj, zdaj bo to vojna, je dejal. Andrej Vizjak je napovedal pritisk na dvigovalce prosto oblikovanih cen Vizjak je prepričan, da bi lahko cene kruha ostale na isti ravni, če bi predvsem trgovci in dobavitelji sprejeli dodatne ukrepe glede zavrženega kruha. Kot je pojasnil, je Slovenija rekorder po zavrženem kruhu, na relaciji med trgovci in dobavitelji pa ni bilo narejenega nič učinkovitega, da tega zavrženega kruha ne bi bilo toliko. In tu je rezerva za podražitev, ki se je zgodila, je prepričan Vizjak. Vizjak napoveduje sankcije za zlorabe Trgovci ne želijo soočiti slovenske javnosti s konkretnimi podatki, ohranjajo preživeti maloprodajni način oblikovanja cene. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo Nedopustno je, da si na račun dviga cen žita, ker kmet dobi daleč najmanj v tej verigi, oboji, tako peki kot trgovci, odrežejo relativno več, je dejal minister. Pri tem se trgovci sklicujejo na peke oziroma dobavitelje, da oni določijo ceno kruha, kar je formalno morda res, a cena je izpogajana, zraven je še cela kopica marž, bonitet, rabatov, je pojasnjeval Vizjak in ocenil, da gre za skrajno nepregleden, nekorekten način, ki zavaja . Po njegovem bi lahko oboji naredili bistveno več in prepričali slovensko javnost, zakaj podražitve. Ni res, da so cene le posledica rasti cen surovin in drugih globalnih sprememb, so tudi posledica dvigov cen v tej verigi, zlati pri dobaviteljih in trgovcih in to mora slovenska javnost jasno vedeti. Kje so pravi razlogi za drag kruh? Foto Kanal A Vizjak je napovedal, da bosta tržni inšpektorat in varuh konkurence z najstrožjimi ukrepi sankcionirala zlorabe in nespoštovanje zakonodaje na tem področju. Zelo pomembno pa je po njegovem tudi, da se izvede družbeni pritisk na te dvigovalce prosto oblikovanih cen . Da jasno pokažemo na njih, kdo je tisti, ki je zlorabil pozicijo prevzema evra, nacionalni projekt stabilizacije inflacije in si sedaj reže na ta račun večji kos dobička, je bil oster minister. Dobički le za menedžerske prevzeme? Kot je še dejal, je primerjava z Avstrijo pokazala, da so cene kruha primerljive, da je tudi struktura cene primerljiva, zato pričakuje, da bodo tudi vsi v tej verigi - trgovke, peki, dobavitelji - imeli iste plače, ne da bodo dobički namenjeni zgolj akumuliranju dobičkov za menadžerske prevzeme . K temu bo po Vizjakovih besedah svoje prispevala tudi novela zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki predvideva večje sankcije, ki lahko znašajo tudi do 10 odstotkov letnih prihodkov, večjo moč za ukrepanje bo imel tudi urad za varstvo konkurence. Odzivnost urada v minulih letih je označil kot porazno in povedal, da si želijo človeka, ki se bo resno spopadel s konkurenco. 2007-11-14 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 68 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-rusenje-na-bavarskem-dvoru.html VIDEO Rušenje na Bavarskem dvoru ljubljana, stolpnica, stavba, rušenje V strogem središču Ljubljane so začeli z rušenjem starejšega objekta. Zamenjala ga bo moderna poslovna stavba. Na zemljišču v izmeri 1450 kvadratnih metrov bo do leta 2010 zrasla nova, do 72 metrov visoka poslovna stavba. Poslovni objekt z javnim pritličjem in parkirnimi prostori v kleti bo po ocenah vreden od 25 do 30 milijonov evrov. Sredi Ljubljane, v bližini avtobusne in železniške postaje, so zrušili trinadstropno stavbo V družbi Immorent, ki je investitor in vodja projekta, bodo do konca letošnjega leta objavili javni arhitekturni natečaj, ki se bo zaključil v marcu prihodnje leto. Po besedah investitorjev naj bi z gradnjo stavbe začeli konec prihodnjega leta, do konca leta 2010 pa naj bi bil objekt v izmeri 16.000 kvadratnih metrov zgrajen. Ker je lokacija severnih vrat ena najprestižnejših v Ljubljani, se zavedamo, da moramo poiskati najboljšo rešitev za umestitev v to okolico. Skupaj z zbornico za arhitekturo in z Mestno občino Ljubljana bodo iskali najboljšo arhitekturno rešitev, je povedal vodja projekta Boris Tuma. Po besedah ljubljanskega podžupana Janeza Koželja Mestna občina Ljubljana podpira pobude investitorjev Z rušitvijo se začenja zgodba nove hiše in lepši izgled mesta z odstranitvijo kioskov, ki so bili dolgo časa kamen spotike Ljubljančanov. Ureditev lokacije po rušenju, v času predsedovanja Slovenije EU v prvi polovici prihodnjega leta, je predvidena kot urejeno parkirišče. Ob robu bodo postavljeni drogovi z zastavami vseh članic EU. 2007-11-16 STA / N.Š.K. 3 3 3 4 3 4 3.333 0.516 neutral 69 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prijava-dohodnine-od-najemnin.html Prijava dohodnine od najemnin durs, dohodnina, akontacija, najemnine, najemodajalec, stanovanje Davčna uprava poziva zavezance naj oddajo napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka najemnin v letu 2007. Davčna uprava uprava RS Durs s pozivom meri na državljanje, ki so v letu 2007 oddajali fizičnim osebam premoženje v najem. Napoved je treba oddati najpozneje do 15. januarja 2008, obrazec pa je na voljo na spletnih straneh Dursa. Napoved mora zavezanec vložiti, kadar dohodek iz oddajanja premoženja v najem izplača oseba, ki ni plačnik davka. Koliko stanovanj je dejansko v najemu? Na podlagi napovedi bo davčni organ v 30 dneh od vložitve izdal odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja. Akontacija se izračuna in plača v višini 25 odstotkov od davčne osnove. Če zavezanec ne uveljavlja dejanskih stroškov, lahko uveljavlja normirane stroške v višini 40 odstotkov od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem. Od dohodkov iz oddajanja premičnega premoženja ni treba plačati dohodnine, izjema so oddajanje opreme, bivalnika in prevoznega sredstva. Zavezanci, rezidenti Slovenije, so dolžni napovedati dohodke iz oddajanja premoženja v najem tako v Sloveniji kot tudi v tujini, medtem ko morajo nerezidenti prijaviti le dohodke iz oddajanja premoženja v naši državi. Davčna osnova je dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja. To velja v primeru, da te stroške v času oddajanja premoženja v najem plačuje najemodajalec. Vendar pa se davčna osnova ne zmanjša za stroške vzdrževanja, ki ohranja uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča. 2007-11-16 STA / L.H. 3 3 3 0 neutral 70 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/posledice-bomo-obcutili-vsi.html 'Posledice bomo občutili vsi' podnebje, ipcc, segrevanje, onesnaževanje Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah opozarja, da je znižanje izpustov toplogrednih plinov nujna. Strokovnjaki so si enotni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih na strani človeškega faktorja. Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah IPCC je danes v Valencii končala poročilo o podnebnih spremembah, v katerem opozarja, da bodo lahko posledice globalnega segrevanja Zemlje nepopravljive. IPCC je v tretjem delnem poročilu poudaril, da svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, vendar pa mora za znižanje izpustov toplogrednih plinov ukrepati takoj. Po poročilu IPCC se bo povprečna zemeljska temperatura v primerjavi z leti 1980-99 do leta 2100 na Zemlji zvišala za 1,1 do 6,4 stopinj Celzija. Raven morja se bo po predvidevanjih IPCC dvignila za 18 do 59 centimetrov. IPCC je v poročilu podal temeljit pregled globalnega segrevanja in obenem orisal cilje za naslednjih pet let. Strokovnjaki skupine so soglasni, da je vzrok za dvig temperature na Zemlji v zadnjih desetletjih večinoma na strani človeškega faktorja in ne naravni. Posledice segrevanja so že vidne predvsem v zmanjšanju snežne odeje v alpskem območju, v tanjšanju arktičnega ledu. Strokovnjaki so bili mnenja, da se tanjšanje snežne odeje, ki lahko povzroči višanje ravni oceanov za nekaj metrov, lahko obnovi. Ne soočamo se s spremembami, ki bodo vidne v naslednjih desettisočih letih, je opozoril eden izmed strokovnjakov in dodal, da bodo posledice segrevanja v okolju vidne že v prihajajočih desetletjih. Posledice globalnega segrevanja bodo vidne v pomanjkanju rezerv pitne vode, lakoti in poplavah. Občutile jih bodo vse države, najbolj pa države tretjega sveta, ki so po mnenju IPCC najmanj odgovorne za naraščajoč problem globalnega segrevanja. Spomnimo, da je IPCC je letos skupaj z nekdanjim ameriškim podpredsednikom Alom Goreom prejel Nobelovo nagrado za mir. 2007-11-16 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 71 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/konec-stavke-v-nemciji.html Konec stavke v Nemčiji stavka, nemčija, strojevodja, železniški, promet, sodišče, sindikat, plača, pogajanja Sindikat nemških železničarjev je končal stavko, ki pa naj ne bi povzročila večje zmede ali škode. Sindikat nemških strojevodij GDL je davi ob 2. uri v skladu z napovedmi končal večdnevno stavko v železniškem tovornem prometu, ki se je začela v sredo, v noči na četrtek pa se je razširila še na železniški potniški promet. Vodstvo sindikata se je za najmnožičnejšo in najdaljšo stavko v zgodovini nemških železnic odločilo zaradi neuspelih pogajanj z vodstvom družbe Deutsche Bahn glede plač. Vlaki v Nemčiji so obstali. Stavka železniškega potniškega prometa je trajala 48 ur, stavka v tovornem prometu pa celo 62 ur. Prizadeta je bila predvsem vzhodna Nemčija, številne vožnje so odpovedali, kljub temu pa naj do večje zmede ne bi prišlo. Stavka sicer gospodarstvu ni povzročila tolikšne škode, kot so napovedovali strokovnjaki. Do izpadov proizvodnje, ki so se jih bali predvsem v avtomobilski in jeklarski industriji, ni prišlo. Del tovora so preusmerili na ceste. V pristaniščih je sicer obtičalo nekaj zabojnikov, vendar večjih težav ni bilo. Sindikat GDL je napovedal, da vsaj do ponedeljka ne bo skliceval novih stavk, saj še čaka odgovor vodstva nemških železnic, ne izključuje pa možnosti nove, neomejene stavke, če njegovim zahtevam ne bodo ugodili. Vodstvo Deutsche Bahn do zdaj sicer ni pristalo na to, da bi pripravilo novo, boljšo ponudbo. Nasprotno so več krat vztrajali pri zadnji ponudbi, ki predvideva 4,5-odstotno povečanje plač in enkratno plačilo v višini 600 evrov. 2007-11-17 STA 2 3 3 4 3 3 3 0.632 neutral 72 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-avtotehni-preseneceni.html V Avtotehni presenečeni avtotehna, swaty, stavka, prekinitev, dela, plača, delavec Avtotehna, ki si želi prevzeti Swaty, je zaskrbljena zaradi petkove prekinitve dela zaposlenih. Delavci Swatyja so v petek prekinili delo, ker niso zadovoljni s plačami. Avtotehna je v začetku oktobra objavila ponudbo za prevzem mariborske tovarne umetnih brusov Swaty, 30. oktobra, na dan izteka prvotnega roka, pa je svojo ponudbo zvišala s 54,25 na 57 evrov. Zvišana ponudba se izteče 20. novembra ob 12. uri. Skupina Avtotehna je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v družbi Swaty. V petek je namreč del zaposlenih mariborske družbe, za katero je Avtotehna podala tudi prevzemno ponudbo, izvedel večurno prekinitev dela. Kot so ob tem še sporočili iz Avtotehne, so glede na zagotovila menedžmenta družbe, da so delavske plače v Swatyju v povprečju za 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo, nad ravnanjem dela zaposlenih presenečeni. Ravnanje dela zaposlenih v družbi Swaty, ki so z večurno prekinitvijo dela povzročili kar za 100.000 evrov zgolj neposredne škode, je neodgovorno. Takšna dogajanja v družbah povzročajo namreč težko izmerljivo škodo pri poslovnih partnerjih, saj podjetje ne more izpolniti pričakovanj kupcev. Škodijo pa tudi ugledu podjetja ter s tem zmanjšujejo njegovo vrednot, so zapisali v Avtotehni. Obenem dodajajo, da je zanje glede na to, da so sredi procesa prevzema Swatyja, ravnanje dela zaposlenih popolnoma nedopustno. Od menedžmenta pa pričakujejo, da bo razmere v družbi v najkrajšem možnem času stabiliziral in poskrbel za nemoteno delovanje vseh poslovnih procesov. V skupini Avtotehna namreč v vseh družbah, članicah skupine, skrbijo za zadovoljstvo vseh deležnikov - zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in menedžmenta. Temu se bomo očitno morali po prevzemu družbe Swaty posvetiti zelo odločno, je o večurni prekinitvi dela v družbi Swaty dejal generalni direktor Avtotehne Jordan Kocjančič. Pogajanja v ponedeljek V petek je celotna jutranja izmena v Swatyju, kar pomeni približno 300 delavcev, spontano prekinila delo, ne da bi prej napovedala stavko. Direktor Branko Bezjak je po šestih urah pogajanj dosegel dogovor, po katerem bo v ponedeljek s predstavniki delavcev sedel za pogajalsko mizo. Nato so nekoliko pomirjeni zaposleni v tovarniškem obratu spet zagnali proizvodnjo. Delavci zahtevajo višje plače. 2007-11-18 STA / Š.Z. 2 1 2 2 2 2 1.833 0.408 negative 73 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zvisanje-plac-ze-letos.html Zvišanje plač že letos? sindikat, papir, papirna, dejavnost, stavka, splošna, pergam Delodajalci in sindikati so na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač dosegli napredek. Delodajalci so pripravljeni plače zvišati še letos, vendar ne v podjetjih, ki so plače letos že zvišala, in tistih, ki poslujejo z izgubo. Ob tem svojo ponudbo vežejo na to, da bi se hkrati določila plačna politika za naslednji dve leti. O tem, katere plače bi dvignili in za koliko, niso govorili. Delodajalci bodo pisni predlog predstavili v ponedeljek. Delodajalci bi poleg dviga v letošnjem letu pristali tudi na to, da bi se februarja naredil še poračun za razliko do dejanske inflacije za leto 2007, vendar vse vežejo na paketno rešitev. Pozitiven odziv delodajalcev Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. Recimo, da je majhen korak storjen - kaže, da so delodajalci le pripravljeni že letos narediti korekcijo plač glede na rastočo inflacijo, je današnja pogajanja komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Dodaja, da je sam osebno previden, ker so pri plačni politiki pomembni detajli , da pa noče podcenjevati te geste delodajalcev. Naredili smo korak v pravo smer, je po pogajanjih povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. In sicer, pravi, ker so delodajalci pozitivno odgovorili na vprašanji, ali so pripravljeni že letos dvigniti plače in ali bi jih dvignili februarja še dodatno za razliko do polne inflacije. Vprašanje, za koliko in katere plače, ostaja odprto. Kot pravi Rebolj, bodo vztrajali pri dvigu osnovnih plač. Reševanje vprašanj v paketu Vodja delodajalske pogajalske strani Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da so se pripravljeni dogovoriti za paketno rešitev, s katero bi hkrati rešili usklajevanje plač zaradi visoke inflacije v letu 2007 in določili plačno politike z novo kolektivno pogodbo za leti 2008 in 2009. Zavzemajo se za to, da bi bila izvzeta podjetja, ki so letos že zvišala plače zaradi inflacije, in tista, ki poslujejo z izgubo, da ne bi ogrozili njihovega poslovanja in s tem delovnih mest. Po Smoletovih besedah rešitev vežejo na to, da bi delojemalci odstopili od zahteve, da bi se dvignilo vse osnovne plače, torej, da bi tudi nova kolektivna pogodba določala dvig izhodiščnih plač. Strani se bosta ponovno srečali 26. novembra, do takrat pa bodo delodajalci pripravili svoj predlog v pisni obliki. Stavka sredi decembra Člani Sindikata papirne dejavnosti Slovenije, ki je del sindikalne centrale Pergam, bodo 11. decembra pripravili 24-urno splošno stavko v papirni in papirnopredelovalni dejavnosti. Glavni razlog je, da se predstavniki delodajalcev v panogi nočejo pogajati o dodatnem dvigu plač, in sicer za 3,5 odstotka, je danes povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po šestih mesecih dopisovanja se niti niso hoteli usesti za pogajalsko mizo, je dejal Rebolj. Pred dvema letoma so se dogovorili, da se bodo plače zvišale za 2,5 odstotka, sindikat pa je maja letos zahteval dvig za 3,5 odstotka. Po Reboljevih besedah Pergam v papirništvu zastopa okoli 10.000 zaposlenih. Delodajalci so jim odgovorili, da se bodo pogajali, ko bodo končana pogajanja na ravni države. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, ki velja za okoli 40.000 zaposlenih, ki niso vključeni v panožne kolektivne pogodbe, nimajo nobene stične točke s papirno industrijo, je dejal Rebolj. 2007-11-19 STA / M.M./D.Š. 4 3 3 4 4 3 3.5 0.548 neutral 74 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/boj-z-gospodarskimi-tajkuni.html Boj z gospodarskimi tajkuni tajkun, janša, gospodarstvo, denar, mreža Premier je napovedal vojno tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja. Janša je napovedal vojno gospodarskim tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja. 2007-11-20 Marko Milenkovič 4 4 4 0 positive 75 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dizel-najdrazji.html Dizel najdražji bencin, nafta, podražitev, kurilno, olje, petrol Za liter najbolj prodajanega bencina je treba odšteti 1,059 evra, liter dizelskega goriva pa stane celo 1,080 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,024 evra in stane 1,059 evra. Za prav toliko se je podražil tudi liter 98-oktanskega bencina, zanj je po novem potrebno odšteti 1,075 evra. Dizel je najdražji med vsemi gorivi. Še bolj se je zvišala cena dizelskega goriva, in sicer za 0,049 evra. Dizel je sedaj najdražji med vsemi gorivi, za liter je potrebno odšteti 1,080 evra. Višja je tudi cena kurilnega olja. Po podražitvi za 0,037 evra je za liter potrebno plačati 0,731 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2007-11-20 STA / L.H. 1 1 1 0 negative 76 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sarkozy-se-je-le-oglasil.html Sarkozy se je le oglasil stavka, pariz, sarkozy, promet, zaposleni, pokojnine, javni, sektor, delavci Francoski predsednik je stavkajoče v javnem prometu pozval, naj dajo možnost pogajanjem. Več tisoč uslužbencev v javnih službah in študentov se je pridružilo delavcem v javnem prometu, ki protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Po ocenah sindikatov se je na ulicah francoksih mest zbralo kar 700 tisoč stavkajočih. Francijo je preplavil stavkovni val Osem sindikatov je pozvalo več milijonov javnih uslužbencev, naj se udeležijo enodnevne stavke. Teden dni po začetku stavke zaposlenih v javnem prometu je Francijo zajel nov stavkovni val. Protestirajo poštni uslužbenci, kontrolorji zračnega prometa, bolnišnično osebje in učitelji, ki svoj 24-urni protest usmerjajo proti vladnim načrtom zmanjševanja plač in odpuščanja delavcev. Stavka javnih uslužbencev je najbolj prizadela izobraževalni sektor, saj so morali zaradi nje zapreti približno polovico šol, prav tako pa niso izšli vsi današnji časniki. Protestnikom se namreč pridružujejo časopisni distributerji, medtem ko pravniki protest napovedujejo za 29. november. Protestnikom se pridružujejo tudi študentje, ki protestirajo proti reformi visokega šolstva, s katero bi univerze dobile večjo avtonomnost. Zaradi stavke velika gospodarska škoda Francoski železniški delavci, ki so stavko pričeli že v torek zvečer, protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. V Franciji delavci v javnem prevozu stavkajo že ves teden, prekinitev dela pa je začela najedati zdravje gospodarstva. Francoske železnice so začele beležiti izgube, težave imajo podjetja, ki z njimi prevažajo svoje izdelke, Francozi bojkotirajo obiske trgovin, restavracij in gledališč. Trgovski centri beležijo drastično znižanje števila obiskovalcev, samo v Parizu se je število obiskovalcev velikih trgovskih centrov zaradi stavke znižalo za od 40 do 50 odstotkov. Vpliv stavke je sicer manjši izven francoske prestolnice, saj lokalni prevoz dela normalno. Francoska ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde je ocenila, da samo stavka železničarjev, ki nasprotujejo odpravi izrednih pokojnin za državne uslužbence, dnevno stane od 300 do 400 milijonov evrov. Francoske železnice so do zdaj že ustvarile 100 milijonov evrov izgube, javni prevoz v pariški regiji pa zaradi stavke dnevno izgubi štiri milijone evrov. Sarkozy za pogajanja Več kot milijon Parižanov se je moralo v službo odpraviti kar peš ali s kolesom Predsednik Sarkozy ne popušča pod pritiski stavkajočih, ki protestirajo proti obljubljenim reformam. Sarkozy vztraja, da bo predvidene reforme izpeljal in da ga nihče ne bo zaustavil. Francoski državljani bodo podprli reforme. Glede tega sem jim vse razložil že pred volitvami, tako da sedaj lahko izpeljem tisto, kar je najnujnejše, je prvi dan stavke dejal Sarkozy. Zatem izjav ni več dajal, vse do danes, ko je zaposlene v javnem prometu pozval, naj se vrnejo na delo in dajo možnost pogajanjem. Vsakdo bi moral znati zaključiti stavko, ko pride čas za pogajanja, je dejal v nagovoru francoskim županom. V mislih imam milijone Francozov, ki po celodnevnem delu nimajo avtobusov, metrojev ali vlakov, ki bi jih peljali domov, in ki jim je dovolj tega, da jih imajo za talce, je še dodal. Tudi Madžare pretresla stavka Delavci v železniškem prometu želijo s stavko pokazati svoje nestrinjanje z zaprtjem 38 regionalnih železniških linij, pri tem pa se bodo stavkajočim, po napovedih sindikatov pridružili tudi delavci iz drugih sektorjev. Dvourna stavka voznikov avtobusnega prevoza je danes med 4. in 6. uro zjutraj v prestolnici Madžarske povzročila več prometnih zastojev. Skoraj večina šoferjev avtobusov v Budimpešti se je takrat ustavila in s tem pokazala nestrinjanje z zapiranjem nekaterih avtobusnih linij in opozorila na slabe delovne razmere. Za sredo dopoldne je napovedana stavka delavcev v železniškem prometu, ki bo trajala med 5. in 11. uro in naj bi povzročila večje zastoje. 2007-11-20 Reuters/STA / N.Š.K./D.L. 1 2 1.5 0.707 negative 77 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-se-dizel-splaca.html Ali se dizel splača? dizel, avtomobili, gorivo, izračun, cena Za 2 centa višja cena dizla jezi voznike, ki so zaradi nižjih cen goriv kupovali avtomobile z dizelskimi motorji. 2007-11-21 Denis Oštir 2 2 2 3 3 2 2.333 0.516 negative 78 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtobusi-niso-vozili.html Avtobusi niso vozili stavka, maribor, veolia, transport, stavkovni, val Vozniki podjetja Veolia so uresničili grožnjo. Zaradi stavke so za štiri ure obstali mariborski avtobusi. Veolio Transport smo včasih poznali pod imenom Certus in je eden večjih avtobusnih prevoznikov pri nas. Več kot 185 voznikov podjetja Veolia Transport Štajerska je uresničilo napoved in izvedlo štiriurno opozorilno stavko. Med 8. in 12. uro je tako stala večina avtobusov mestnega in primestnega prometa, vozniki pa so ta čas preživeli na mariborski avtobusni postaji. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Marijan Bogataj, vodstvo podjetja med stavko ni pokazalo želje po srečanju s predstavniki zaposlenih. Mariborčani so med 8. in 12. uro zaman čakali avtobuse Stavkovni odbor, ki ga podpira tudi sindikat KNSS Neodvisnost, je po Bogatajevih besedah z udeležbo voznikov v stavki dobil mandat za nadaljnja pogajanja. Kot je dejal, se njihove zahteve do uprave Veolie niso spremenile, o nadaljnjih korakih pa se bodo odločali po četrtkovem sestanku odbora. Če do takrat vodstvo podjetja ne bo pripravljeno sesti z nami za pogajalsko mizo, bomo organizirali generalno stavko, je dejal vodja stavkovnega odbora. Slovenijo je zajel stavkovni val. Stavki napoveduje 7000 delavcev v papirni industriji stroje bodo ustavili 11. decembra ob 6. uri zjutraj in 700 zaposlenih v podjetju Swaty. Če bodo propadla petkova pogajanja, bodo stavkali tudi cariniki, in to že v ponedeljek. Vodja strateškega načrtovanja in projektov v Veolii Ivan Hojnik pa trdi, da je vodstvo podjetja na pogajanjih dva dni pred stavko pokazalo veliko dobre volje, saj so ugodili zahtevam po vrnitvi letnega dopusta na lanskoletno raven ter zagotovitvi tehnične ustreznosti vozil, zalomilo pa se je pri vprašanju ureditve delovnega časa. Delavci vztrajajo pri polnem plačilu tudi za obdobje, ko so vozniki na čakanju med dvema vožnjama. Te zahteve ne moremo sprejeti, ker takega primera ni niti pri nas niti v tujini. Kot znak dobre volje smo jim ponudili takojšen dvig plač za 5,1 odstotka, ki je sicer v skladu s podjetniško pogodbo predviden za čas po novem letu. Kljub temu so vztrajali pri stavki, kar je zagotovo povzročilo nekaj težav našim potnikom, je dejal Hojnik in dodal, da je v času stavke izpadlo 80 odstotkov linij na primestnem in nekaj več kot polovica linij v mestnem prometu. Škoda po njegovih besedah za zdaj še ni izračunana, znana pa bo predvidoma na četrtkovem sestanku uprave. 2007-11-21 STA / D.L. 2 2 2 0 negative 79 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/narasla-cena-nafte.html Stotica se približuje nafta, sodček, borza, dolar Cena sodčka ameriške nafte je na azijskih borzah za kratek čas zrasla na več kot 99 dolarjev. Kriv je šibak dolar. Naftna ploščad Cena ameriške nafte se je prvič povzpela nad mejo 99 dolarjev za sod. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v noči na sredo v azijskem trgovanju odšteti tudi do 99,20 dolarja. Meja 100 dolarjev za sod nafte je tako po besedah strokovnjakov vse bolj v središču pozornosti na borznih trgih. V nadaljevanju trgovanja se je cena nafte nekoliko znižala. Nazadnje je bilo treba za sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki velja za referenčno vrsto pri določanju svetovne cene nafte, spustila na 98,84 dolarja, kar je 81 centov več kot ob koncu torkovega trgovanja. Borzni posredniki pojasnjujejo vnovično hitro rast cen nafte predvsem s šibkim dolarjem. V Tokiu se je tečaj ameriške valute danes znižal pod mejo 109 jenov za en dolar. Tudi v razmerju do evra se je dolar pocenil. Zaradi šibkega dolarja so surovine in nafta, ki na borzah kotirajo v ameriški valuti, za mnoge investitorje cenejše. Tudi zaradi tega se povečuje povpraševanje, s tem pa tudi cene. Januarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se podražile za 86 centov na 96,35 dolarja za sod. 2007-11-21 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 80 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razmere-se-umirjajo.html Razmere se umirjajo francija, stavka, sindikat, železnica, promet Potem ko so pogajalski partnerji v sredo sedli za pogajalsko mizo, je stavka na francoskih železnicah izgubila na moči. Na pogajanjih je večina sindikatov železničarjev glasovala za zaustavitev stavke. V Franciji se razmere umirjajo. V sredo so pogajalski partnerji sedli za mizo, stavka na francoskih železnicah pa je danes že izgubila na moči. V več regijah so železničarji vnovič prijeli za delo, ponekod drugod stavka še traja. V medkrajevnem prometu še vedno prihaja do omejitev, ne vozi približno tretjina hitrih vlakov TGV in tudi ne tretjina regionalnih vlakov. Ni pa težav v mednarodnem železniškem prometu. V več regijah so železničarji vnovič prijeli za delo, ponekod drugod stavka še traja Predsednica uprave francoskih železnic SNCF Anne-Marie Idrac je izrazila pričakovanje, da se bodo stavkajoči začeli pospešeno vračati na delo. Na območju Pariza je promet vnovič obstal, saj ne vozijo številni vlaki podzemne in mestne železnice. Vendar je tudi tukaj opaziti rahlo razbremenitev položaja. Zaposleni pri lokalnem železniškem prevozniku RATP se bodo o nadaljnjem ravnanju odločili danes na zborih delavcev. Predstavniki sindikata CGT so zjutraj povedali, da je prišlo do preobrata . Del zaposlenih je sicer nezadovoljnih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je jasno povedal, da želi izvesti sporno pokojninsko reformo. Po predhodnih izračunih vlade je stavka povzročila francoskemu gospodarstvu za več sto milijonov evrov škode. 2007-11-22 STA / M.M. 2 2 3 3 3 3 2.667 0.516 neutral 81 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-v-ponedeljek.html Stavka v ponedeljek carinik, stavka, miščević, sindikat, meja, ministrstvo, javna, uprava, finanace, plača, napredovanje Vlada je razrešila generalnega direktorja Carinske uprave Franca Koširja, cariniki pa bodo kljub delnemu soglasju v ponedeljek stavkali. Ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za finance sta sporočili, da so na torkovih pogajanjih s predstavniki Sindikatov carinikov Slovenije dosegli soglasje v dveh od treh odprtih točk. Soglasje so dosegli glede rešitve vprašanja zmanjševanja števila zaposlenih in preobremenjenosti zaposlenih ter reorganizacije Carinske uprave RS. Glede tretje točke, plačnega sistema, pa na ministrstvu za javno upravo in finančnem ministrstvu menijo, da bo večina delavcev carine v novem plačnem sistemu imela večjo plačo, saj bodo napredovali v višji plačni razred. So na torkovih pogajanjih res dosegli soglasje? Odprava plačnih nesorazmerij Temeljni cilj uveljavitve novega plačnega sistema v javnem sektorju je odprava plačnih nesorazmerij in ne splošen dvig plač, kar pomeni, da se osnovna plača za nekatera delovna mesta lahko zviša, za nekatera ostane enaka, za druga pa se lahko tudi zniža, piše na spletni strani ministrstva za javno upravo. Vendar pa na ministrstvu opozarjajo, da nov plačni zakon vključuje posebno varovalko, zaradi katere ob uveljavitvi novega plačnega sistema nihče od zaposlenih javnih uslužbencev ne bo imel nižje plače. Pogajanja torej tečejo o uvrstitvah delovnih mest v plačne razrede in ne o uvrstitvah konkretnih javnih uslužbencev v te razrede. Kljub vsemu cariniki vztrajajo pri stavki. Stavka bo potekala v generalnem carinskem uradu, v vseh carinskih uradih in njihovih organizacijskih enotah.Cariniki so zgroženi tudi nad zadnjim vladnim predlogom, po katerem naj bi se plače znižale. Zaposlenim s sedmo stopnjo izobrazbe v carinski službi bi se plača znižala za približno 250 evrov. Nov plačni zakon določa, da se višina posameznih dodatkov določi v kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila tako s strani sindikalne kot vladne strani že parafirana. Pogajanje o dodatkih v panožnih kolektivnih pogodbah glede na zakonski okvir torej ni možno. Z ministrstev so sporočili, da sindikat carinikov zaenkrat še ni sprožil zahteve po odpiranju že parafirane kolektivne pogodbe za javni sektor. Je pa vladna stran že prej ponudila precej višje dodatke za delo v manj ugodnem delovnem času nedelje, prazniki, nočno delo, pripravljenost za delo. Osnova za delo carinikov med stavko bo 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov med stavko Uveljavitev načina napredovanja v višje nazive je odvisno od samega pogajalskega procesa, ki še vedno poteka. Predlog načina napredovanja, ki ga zagovarja sindikat carinikov, bi po izračunih vladne strani pomenil dodatnih 30 milijonov evrov proračunskih sredstev letno, kar pa bi lahko pomembno poseglo v stabilnost javnih financ. Z ministrstev so zato sporočili, da ta predlog, v tej fazi pogajalskega procesa, za vladno stran torej ni sprejemljiv. Cariniki bodo stavkali Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević je za 24ur.com potrdil, da se stavka carinikov začne opolnoči, v noči z nedelje na ponedeljek. Miščević je dejal, da so se s predstavniki vlade sestali v torek, vendar pogovor ni obrodil konkretnih rezultatov. Dodal je, da bo osnova za delo carinikov med stavko 56. člen zakona o carinski službi, ki določa delo carinikov medstavko. Vlada je na današnji dopisni seji na predlog ministra za finance Andreja Bajuka razrešila generalnega direktorja Carinske uprave RS Franca Koširja in na njegovo mesto imenovala Rajka Skubica. Minister za javno upravo Gregor Virant je že pred časom napovedal, da se vlada na grožnje ne bo odzvala in popustila. Minister opozarja, da so cariniki v okviru pogajanj že dobili en plačni razred. Carinik je uvrščen v 19. plačni razred, vlada je predlagala 21. plačni razred, ki je bil sprejet tudi s strani sindikata javnega sektorja. Sedaj zahtevajo več in na to ne bomo pristali, je že večkrat dejal Virant. Tiskovni predstavnik ministrstva za javno upravo Miran Koren je za 24ur.com dejal, da ločenih pogajanj ne bo. Ponovil je, da vlada ne more pristati na izsiljevanja. Miščević je dejal, da ministrstvo zmanjšuje število zaposlenih v javni upravi, pozablja pa na posledice takih ukrepov. Dejstvo je, da je carinikov premalo, starostna meja pa se vztrajno viša, navaja Miščević. Povprečna starost zaposlenih je 45 let. Če bo Hrvaška vstopila v EU, recimo čez tri leta, bo povprečna starost carinikov okoli 50 let, je zaključil Miščević. Stavka tudi leto dni Miščević je dejal, da so člani Sindikata carinikov Slovenije enotni in podpirajo stavko. Stavkali bodo dokler se pogajanja ne začnejo, dodaja. Kar se tiče nas, stavka lahko traja tudi leto dni, je zaključil Miščević. 2007-11-23 M.M./N.K. 2 2 2 0 negative 82 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ni-razlogov-za-podrazitev.html 'Ni razlogov za podražitev' elektrika, cene, podražitev, umar, kutin, zveza, potrošnikov, elektro Umar ne vidi razlogov za napovedane podražitve električne energije. Na zvezi potrošnikov pravijo, da je bil dvig cen pričakovan. Račun za električno energijo za gospodinjstva se bo s 1. januarjem prihodnje leto v povprečju zvišal za šest odstotkov, so ta teden sporočila elektrodistribucijska podjetja Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska. Razlog povišanja cen so razmere na trgih električne energije, pojasnjujejo. Oskrba z električno energijo naj bi se z januarjem 2008 dvignila v povprečju za šest odstotkov. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ocenili, da bi napovedani dvig cen oskrbe z električno energijo z januarjem 2008 v povprečju za šest odstotkov, ki so ga v četrtek napovedala elektrodistribucijska podjetja, k inflaciji neposredno prispeval 0,15 odstotne točke. V času, ko omejevanje inflacije zahteva vso pozornost, ne vidimo razlogov za napovedane podražitve, je napoved pospremil v. d. direktorja Umar Boštjan Vasle. Glede ukrepov na področju napovedanih hkratnih podražitev na Umarju menijo, da je na potezi Urad RS za varstvo konkurence. Smiselno bi bilo, da država kot največji lastnik podjetij oceni upravičenost napovedanih podražitev z vidika stroškovne strukture poslovanja elektrogospodarstva , so dodali. Če primerjamo cene oskrbe z električno energijo med posameznimi evropskimi državami v standardih kupne moči, ugotovimo, da so bile julija naše cene povsem na evropskem povprečju, je pojasnil Vasle. V Sloveniji smo letos zabeležili dvig cen električne energije za gospodinjstva, in sicer za 6,2 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo nekaj manj kot 0,2 odstotni točki. Na ministrstvu za gospodarstvo so pojasnili, da na očitke o kartelnem dogovoru distribucijskih podjetij še ne morejo odgovoriti, saj mora Urad RS za varstvo konkurence najprej sprožiti potrebne postopke. Šele ko bodo ugotovitve znane, bomo lahko potrdili oziroma zavrnili očitke o kartelnem dogovoru, so zapisali v sporočilu za javnost. Povišanje je neizogibno Elektrodistribucijska podjetja pojasnjujejo, da je razkorak med nakupno ceno za prihodnje leto in prodajno ceno električne energije v letošnjem letu prevelik, da bi cene ohranili. Zagotavljajo, da si sicer prizadevajo za čim ugodnejše pogoje nakupa, a je zaradi neugodnih razmer na trgu električne energije in dolgoletnega zaostajanja prodajne cene za nakupno povišanje neizogibno. Breda Kutin pravi, da so pričakovali dvig cen elektrike. Foto POP TV Objavljene cene so po pojasnilih Elektra Ljubljana sicer začasnega značaja, saj cene za uporabo omrežij za leto 2008 še niso znane, prav tako ne nakupna cena električne energije za gospodinjstva. V začetku leta 2008 je zato pričakovati še določene prilagoditve cen glede na takrat znane vrednosti v strukturi cene oskrbe z električno energijo za gospodinjstva. Direktor analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik meni, da se bo rast cen hrane verjetno umirila. Verjetno bo prišlo do neke normalizacije, kar pa se še ne bo odražalo na medletnih podatkih o inflaciji v prihodnjih mesecih, je dejal.Kmetijski minister Iztok Jarc je cene hrane označil za dejstvo, ki se že nekaj časa dogaja v svetu, ne samo v Sloveniji. Evropska kmetijska politika je na to že odgovorila, delno pa še bo, je dodal. Kljub podražitvi - po podatkih Elektra Gorenjska se bo znesek za gospodinjstvo s povprečne porabo povišal za približno 1,9 evra mesečno, po podatkih Elektra Celje za 1,83 evra - pa cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji še zmeraj zaostaja za dejanskimi tržnimi cenami in ne pokriva nakupne cene električne energije in stroškov, opozarjajo distribucijska podjetja. Tako so na primer iz Elektra Ljubljana sporočili, da je rast cen električne energije na trgu na debelo za dobavo v letu 2008 zelo visoka in potreben bi bil še dodaten dvig cen v primeru popolnoma tržnega oblikovanja cen. V teku so pogajanja s proizvajalci v Sloveniji s ciljem zagotovitve makroekonomske stabilnosti, kar bi bilo ob še višjih cenah oskrbe od objavljenih težko izpolniti. Dolgoročno bo potrebno cene električne energije uskladiti s tržnimi cenami ter posledično upočasniti visoko rast porabe in zmanjšati tveganja pri zanesljivosti oskrbe, so sporočili iz Elektro Ljubljana. Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da imajo dobavitelji gospodinjskim odjemalcem razvito dolgoročno poslovno sodelovanje z obema največjima veletrgovcema z elektriko - Holdingom Slovenske elektrarne in družbo Gen energija -, zato lahko elektriko pri teh dveh trgovcih kupijo v nekaterih primerih tudi ugodneje, kot je trenutna maksimalna veleprodajna cena na trgu . Podražitev ni nepričakovana Ministrstvo sicer opozarja, da cene električne energije niso več pod nadzorom države. Določajo jih dobavitelji sami, odjemalci pa imajo možnost dobavitelja izbrati oz. zamenjati, so pojasnili. Kot so dodali, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak poziva veletrgovce in dobavitelje gospodinjskim odjemalcem k družbeni odgovornosti, vsekakor pa podražitev ni nepričakovana. Dvig cen elektrike v prihodnjem letu so pričakovali tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, saj so, kot je pojasnila predsednica zveze Breda Kutin, dobavitelji ob odprtju trga 1. julija zagotavljali, da do konca leta ne bodo dvigali cen, a hkrati poudarjali, da so te podcenjene za 20 do 30 odstotkov. Je pa zelo zanimivo, če smem biti malo sarkastična, da so vsi napovedali enak odstotek podražitve, je povedala Kutinova in dodala, da dvig spominja na primer uvedbe tarif za dvig gotovine na bančnih avtomatih. Upamo, da bo urad za varstvo konkurence ukrepal in da za analizo ne bo potreboval več kot leto dni, tako kot v preteklosti, preden se bo sploh začel postopek, je dejala. Sama je sicer prepričana, da bi v Sloveniji potrebovali model zamejene cene na področju energetike. Ne verjamem, da bi lahko konkurenca večih ponudnikov na tako majhnem trgu sama po sebi dala pozitivne rezultate za potrošnike, je dejala. 2007-11-23 STA / V.L. 2 3 2.5 0.707 neutral 83 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kupujmo-manj-zivimo-dlje.html Kupujmo manj, živimo dlje dan, nakup, akcija, potrošnik, mrzlica Sobotna akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo. Današnja akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo. 2007-11-24 Miha Kranjc 4 4 4 0 positive 84 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-sprejeli-ponudbo.html Bodo sprejeli ponudbo? železnica, strojevodja, nemčija, stavka, promet, ponudba, sindikat Vodstvo nemških železnic Deutsche Bahn ponuja sindikatu strojevodij GDL novo ponudbo za povišanje plač in ločeno kolektivno pogodbo. Bo sindikat strojevodij sprejel ponudbo Deutsche Bahna Nova ponudba vodstva nemških železnic Deutsche Bahn sindikatu strojevodij GDL vsebuje predlog za povišanje plač za od osem do 13 odstotkov in ločeno kolektivno pogodbo pod določenimi pogoji. Vodstvo sindikata, ki je zaradi neuspešnih pogajanj pripravilo že več stavk, največjo pretekli konec tedna, se bo v ponedeljek opredelilo do ponudbe in se odločilo, ali se bodo začeli pogajati. Vodstvo družbe ponuja samostojno kolektivno pogodbo, ki naj bi se brez konfliktov in protislovij vključila v siceršnje kolektivno dogovarjanje v družbi. Vodja Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn je danes dejal, da se o enotnosti plač v Deutsche Bahnu ne bodo pogajali in da se ne bodo odpovedali principu enakega plačila za enako delo. Po njegovih besedah so sindikatu ponudili zvišanje plač za od osem do 13 odstotkov. Posamezni prihodki bi se zvišali za vsaj osem odstotkov, pri čemer bi se osnovno plačilo povečalo za 4,5 odstotka, ostali del zvišanja pa bi realizirali prek strukture prihodka in dodatkov. Tako bi lahko zaposleni s posebej plačanim dodatnim delom svoje plačilo zvišali za do 13 odstotkov. Novo ponudbo je GDL prejel preteklo sredo. GDL si je za proučitev ponudbe vzel čas do ponedeljka, ko bo tudi sporočil naslednje korake. Če se bodo v sindikatu odločili za pogajanja, v vmesnem času ne bo stavk. Največja stavka je bila pretekli konec tedna Vodja berlinskega okrožja v GDL Hans-Joachim Kernchen je povedal, da se ne bi smeli odmakniti od osnovne zahteve po ločeni kolektivni pogodbi. Pri tem bi morala biti po njegovem jasno določena samostojnost, saj se pogovarjamo o delovnem času in plačilu le voznega osebja. GDL in vodstvo železnic se neuspešno pogajata že več mesecev, v tem času pa je sindikat, ki zastopa okoli 15.500 od skupno 19.600 strojevodij pri nemških železnicah, pripravil že vrsto stavk. Največja je bila pretekli konec tedna, ko je stavka v potniškem prometu trajala 48 ur, stavka v tovornem prometu pa 62 ur. 2007-11-24 STA / N.K. 2 3 2.5 0.707 neutral 85 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gradbeniki-najbolj-zazeleni.html Največ povpraševanja po gradbenikih delavci, gradbeništvo V Sloveniji je bilo v letošnjem četrtletju največ prostih delovnih mest v gradbeništvu. Največ prostih delovnih mest je v gradbeništvu. V Sloveniji je bilo v tretjem letošnjem četrtletju v povprečju 9531 prostih delovnih mest. Največje število prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043, medtem ko je bila najvišja stopnja prostih delovnih mest, 2,3 odstotka, zabeležena v dejavnosti gradbeništva, so sporočili iz državnega statističnega urada. V tretjem četrtletju je bila stopnja prostih delovnih mest 1,2-odstotna, kar je enako kot v prejšnjem četrtletju. Najvišja stopnja prostih delovnih mest je bila zabeležena v gradbeništvu, in sicer 2,3-odstotna, vendar se je ta glede na prejšnje četrtletje v tej dejavnosti zmanjšala za 0,6 odstotne točke. V poslovnih subjektih oziroma v njihovih enotah, ki imajo več kot 10 zaposlenih oseb, je ta stopnja znašala 1,1 odstotka, kar prav tako enako kot v drugem četrtletju letošnjega leta. V nasprotju s prostimi delovnimi mesti, katerih število iz četrtletja v četrtletje niha, je pri zasedenih delovnih mestih opazen trend stalnega zviševanja števila zasedenih delovnih mest. V povprečju je bilo tako v tem četrtletju 815.675 zasedenih delovnih mest, kar je 4307 več kot v drugem četrtletju. Največji porast števila zasedenih delovnih mest je bil glede na četrtletje prej tudi tokrat zabeležen v dejavnosti gradbeništva, in sicer za 3181, to število pa je v povprečju znašalo 79.959. Padec delovnih mest v izobraževanju Padec števila zasedenih delovnih mest je v državi zabeležila dejavnost izobraževanja, in sicer za 1124 glede na predhodno četrtletje. To je povsem sezonski pojav, saj je tretje četrtletje leta čas šolskih počitnic, ko se v dejavnosti izobraževanja končajo predvsem tista delovna razmerja, ki so bila sklenjena za določen čas, so navedli v uradu. Največ prostih delovnih mest je bilo kot običajno razpisanih v predelovalnih dejavnostih, in sicer 2043. Sledila je dejavnost gradbeništvo s 1876 prostimi delovnimi mesti, vendar pa se je v tej dejavnosti glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo število prostih delovnih mest za 392, so še sporočili iz statističnega urada. 2007-11-24 STA 4 4 4 0 positive 86 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnice-za-vladi-prijazna-podjetja.html 'Delnice za vladi prijazna podjetja' nkbm, nova, kreditna, banka, maribor, delnioce, nakup, podjetja Vlada naj bi si vzela pravico, da bo sama določila, kateremu podjetju bo dala delnice NKBM in kateremu ne. 2007-11-26 Marko Milenkovič 3 4 3.5 0.707 neutral 87 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nafta-brent-rekordno.html Nafta brent rekordno nafta, cena, sodček, borza Cene nafte so se na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Cene nafte so se danes na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Za sod 159 litrov zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v elektronskem trgovanju popoldne v Singapurju odšteti 98,52 dolarja, kar je 34 centov več kot v petek. Severnomorska nafta brent pa se je na borzi na Londonu povzpela na rekordnih 96,55 dolarja za sod. Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog, nestrpno pa pričakujejo tudi skorajšnje srečanje ministrov Organizacije držav izvoznic nafte Opec o morebitnem nadaljnjem povečanju proizvodnje. Ministri Opeca se bodo srečali 5. decembra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Srečanje Opeca bo po mnenju analitikov zelo pomembno ne glede na odločitev ministrov, saj se bo šele po tej odločitvi lahko oblikovalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Cena nafte Opeca se je v petek oblikovala pri 91,52 dolarja za sod, kar je 16 centov višje kot v četrtek, je danes zapisano na spletni strani 12-članskega kartela. Sicer pa naftni trgovci pozorno spremljajo tudi podatke o gibanju cen delnic naftnih podjetij v ZDA, ki so se tokrat pocenile bolj od pričakovanj. Poleg tega so se v ZDA občutno zmanjšale zaloge destilatov, predvsem kurilnega olja in dizelskega goriva. Pričakovati je, da se bo povpraševanje po kurilnem olju prihodnji mesec, ko se zima tudi koledarsko začne, še povečalo. Ameriški severovzhod je sicer največji uporabnik kurilnega olja. Cene nafte so se od začetka leta povečale že za 64 odstotkov, med razlogi za zviševanje cen črnega zlata pa velja izpostaviti številne motnje v dobavi v največjih proizvajalkah, kot je denimo Nigerija, močno povpraševanje na Kitajskem in v Indiji ter negotovost glede iranske jedrske krize. 2007-11-26 STA 2 3 2 2.333 0.577 negative 88 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zadnji-dan-precejsen-naval.html Zadnji dan precejšen naval nkbm, delnice, prodaja, vlagatelji, banka Zaključilo se je vpisovanje interesa za nakup delnic NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Zanimanje za nakup delnic NKBM s strani malih vlagateljev naj bi bilo precejšnje. Na 104 vpisnih mestih po Sloveniji se je ob 16. uri zaključilo vpisovanje interesa za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM, ki so jih lahko oddali mali vlagatelji. Kot so povedali v NKBM, je bilo zanimanje za delnice tudi danes precejšnje. Vendar so se na to dobro pripravili in dodatno okrepili svoje ekipe, so zagotovili. Mali delničarji fizične in pravne osebe, ki niso dobro poučeni vlagatelji so lahko izrazili interes za nakup delnic NKBM izrazili od 19. novembra do danes. To so lahko storili v 66 enotah NKBM, 32 enotah Poštne banke Slovenije in šestih enotah Nove Ljubljanske banke. V vseh je bil obisk danes precejšen, so povedali v bankah. Dobro poučeni institucionalni vlagatelji bodo interes za nakup delnic NKBM lahko izrazili še do 29. novembra. Končna cena za delnico, ki bo med 20,5 in 27 evri, bo določena 30. novembra. Oblikovala se bo na podlagi izkazanega interesa oblikovala ob koncu obeh vpisnih obdobij, potrdila pa jo bo vlada. Na podlagi izkazanega interesa se bo nato določilo tudi, kdo in koliko delnic NKBM bo lahko dejansko kupil. 2007-11-27 STA 5 3 3 4 3 4 3.667 0.816 positive 89 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-potniski-center-za-prestolnico.html Nov potniški center za prestolnico trigranit, emonika, sž, mol Ljubljana naj bi v letu 2010 na območju železniške in avtobusne postaje dobila nov potniški center Emonika. Center naj bi bil končan v letu 2010. Slovenske železnice SŽ in madžarsko-kanadsko podjetje Trigranit sta danes v Ljubljani predstavila projekt gradnje novega potniškega centra Emonika, ki bo zrasel na območju glavne ljubljanske železniške in avtobusne postaje. Vrednost projekta, ki ga bo izpeljalo skupno podjetje SŽ in Trigranita Emonika, je okoli 222 milijonov evrov. Z gradnjo objektov naj bi začeli junija prihodnje leto, center pa naj bi bil v celoti končan v letu 2010. V sklopu centra bosta novi avtobusna in železniška postaja, zabaviščno-nakupovalno središče, hotel ter stanovanjske in poslovne stavbe. V 100 metrov visoki stopnici bodo na skupno 21.000 kvadratnih metrih poslovni prostori, sedemnadstropni hotel s štiri zvezdicami bo imel 150 sob, v 60-metrski stolpnici pa bo 130 luksuznih stanovanj različnih velikosti. Iz nove železniške in avtobusne postaje, pod katerima bo 2500 parkirnih mest, bo dostop v nakupovalno-zabaviščno središče, v katerem bo na 55.000 kvadratnih metrih 250 lokalov, med drugim multikino, rekreacijske površine, restavracije. Na strehi centra, ki ga je zasnovala arhitekturna pisarna HOK International, nameravajo narediti tudi park. Direktor skupnega podjetja Emonika Csaba Toth je izpostavil dobro partnerstvo z državo, ljubljansko občino in SŽ. Po njegovem bo to eden najbolj uspešnih in privlačnih tovrstnih centrov v Evropi, ki bo tudi oživil mestno središče, zgradil infrastrukturo in privabil posredne investicije. Sodelovanje s SŽ Družbi sta pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, v kateri ima madžarski partner 79,6-odstotni delež, ostalo pa SŽ, podpisali 17. oktobra. V tem javno-zasebnem partnerstvu SŽ sodelujejo pri vseh odločitvah in zagotavljajo tudi strokovno podporo, kar se tiče železnice, Trigranit pa zagotavlja financiranje in krovno upravlja s projektom. Investitorji ocenjujejo, da bi se jim 250 milijonov evrov moralo povrniti v desetih letih. Še prej pa morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Z Mestno občino Ljubljana je Trigranit sklenil dve pogodbi, in sicer o sodelovanju in o opremljanju pri projektu. Gre za sodelovanje pri razvoju javne infrastrukture, pri čemer bo mesto zagotovilo zemljišča za infrastrukturo, Trigranit pa bo poskrbel za oblikovanje, financiranje in izgradnjo, je povedal Toth in dodal, da računajo tudi na sodelovanje občinskih urbanistov. Trigranit bo tudi mestu doniral dva milijona evrov za športne, kulturne in humanitarne namene. Ljubljanski potniški center Emonika. Generalni direktor SŽ Tomaž Schara je dejal, da bo nova potniška dvorana, novi dostopi do peronov, parkirišča ter povezava severa in juga uporabnikom storitev v tovornem, zlasti pa v potniškem prometu, prinesli celovito ponudbo, kakršno lahko pričakujejo od sodobnega železniškega prevoznika v 21. stoletju . Poleg tega bodo, pravi, s približanjem avtobusne postaje tirom še lažje uresničevali vlogo integratorja v železniškem prometu . Generalna direktorica direktorata za železnice na ministrstvu za promet Jelka Šinkovec Funduk je omenila dolgotrajne poskuse za ureditev območja železniške in avtobusne postaje. Po njenih besedah gre za največji tovrstni projekt, za katerega je bil razpisan javni mednarodni natečaj, in prvi projekt javno-zasebnega partnerstva, ki se izvaja po lani sprejetem zakonu. Podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, ki je tudi profesor arhitekture, je dejal, da je mesto pomemben logistični partner, ki pomaga rešiti težave zaradi načrtovanja, projektiranja, pridobivanja zemljišč, načrtovanja infrastrukture. dejal je, da je stroka v javnih razpravah podprla gradnjo, nato pri izvedb pa se ponovno razdelila. Meni, da gre za pomemben projekt, ki je poleg prispevka k ureditvi infrastrukture za javni promet pomemben za oživitev mestnega središča. Nekateri arhitekti pa imajo pomisleke. Ta projekt osvobaja samo 70 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko bi poglobitev železnice osvobodila 470 tisoč kvadratnih metrov, s tem bi se Ljubljana lahko razvijala navznoter, pravi arhitekt in urbanist Janko Rožič. 2007-11-28 STA / V.L./T.V. 4 5 4 4 4 4 4.167 0.408 positive 90 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podaljsanje-ponudbe-za-terme-catez.html Podaljšanje ponudbe za Terme Čatež? kad, dzs, terme, čatež, kapitalska, družba, delež Kapitalska družba je prosila za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe družbe DZS za odkup delnic Term Čatež. Kapitalska družba Kad je prosila za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe družbe DZS za odkup 118.262 delnic oziroma 19,77-odstotnega deleža Term Čatež. Za podaljšanje roka so zaprosili zato, ker dokončna odločitev o prodajnih aktivnostih še ni sprejeta. Prodaja Term Čatež bo morda trajala do konca letošnjega leta Družba DZS, ki je s skoraj 24 odstotki največja posamezna lastnica čateških term, je ponudbo za odkup skoraj petinskega deleža v Termah Čatež Kadu posredovala 9. novembra, za delnico pa ponudila 350 evrov. Ponudba velja 30 dni, DZS pa je napovedal, da jo bo obnovil, če je Kad v prvi ponudbi ne bo sprejel. V Kadu bodo tako o ponudbi DZS še razmislili. Po pisanju današnjih Financ naj bi Kad prosil za podaljšanje roka do 31. decembra, saj naj bi želeli pred tem narediti še cenitev družbe, v Kadu pa o časovnici ne želijo govoriti. Sicer pa se bodo v četrtek sestali nadzorniki Term Čatež. Poleg poslovnih rezultatov bodo obravnavali predloge uprave v zvezi z lastnimi delnicami Term Čatež oziroma za odpravo nezakonitega stanja v družbi. 2007-11-28 STA / L.H. 3 3 3 0 neutral 91 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/crna-sobota.html Črna sobota hrana, mleko, sir, mlečni, izdelki, dukat, vindija, podražitve, podražitev, življenjski, stroški, inflacija, cena, cene Hrvatom se obeta nov val podražitev. Od sobote dalje bodo cene nekaterih mlečnih izdelkov višje za skoraj desetino. Na Hrvaškem bodo v soboto cene mleka in mlečnih izdelkov poskočile 1. december, ko bodo cene spet narasle, so hrvaški mediji že poimenovali črna sobota . Vodilna hrvaška proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov, Zagrebški Dukat in varaždinska Vindija, sta s 1. decembrom napovedala podražitve svojih izdelkov. Cena mleka bo poskočila za osem do devet odstotkov, mlečniizdelki pa bodo dražji za pet do osem odstotkov. Upravi sta podražitve obrazložiliz jesenskim dvigom cene odkupa mleka. Valu podražitev ni videti konca Hrvaški zavod za statistiko je sredi novembra objavil, da so stroški za živila v enem letu poskočili za 8,1 odstotka. Na ta način se nadaljuje val podražitev na Hrvaškem, ki ga je potrdil tudi državni zavod za statistiko. Zelenjava se je v enem letu podražila za 30 odstotkov, olje za 17 odstotkov, kruh in žitne rastline za osem odstotkov. Zaradi podražitev cen surovin je Zagrebško podjetje Zvijezda podražilo svoje izdelke - olje, margarine in majoneze - tudi do 50 odstotkov, za kolikor je skočila cena sončničnega olja. Poudarili so, da so cene hrvaških oljnic od lani podvojile, cena surovega olja na svetovnem trgu je višja za 80 odstotkov. Tudi cene jajc se postopoma zvišujejo, tudi za 35 odstotkov. Hrana je tudi na Hrvaškem vse dražja Posebej se je podražila zelenjava, fižol, na primer, celo za 60 odstotkov, je za Večernji list povedal eden od prodajalcev na Zagrebški tržnici. Ocenil je, da se bodo cene paradižnika in zelene solate ob prihajajočih praznikih podvojile. Ankete med državljani kažejo, da je za kosilo ceneje pojesti kos mesa kot kilogram zelenjave. Vendar pa podražitve napovedujejo tudi živinorejci. Domača proizvodnja visi na nitki zaradi visokih cen hrane za živino in energentov, podražitev bo pospešil tudi uvoz mesa z dampinškimi cenami, je ocenil Toni Raić iz društva živinorejcev Babybeef. Meso se bo podražilo, ker bodo proizvajalci zmanjšali rejo, je ocenil predsednik Neodvisnega hrvaškega sindikata Krešimir Sever. Opozoril je, da se bodo zvišale cene naravnih sokov, in sicer zaradi uvoza embalaže. Ni izključil niti podražitve električne energije in plina, ker bo vlada po volitvah morala izpolniti zahteve distributerjev. V sindikatu so izračunali, da bi vse dosedanje in napovedane podražitve lahko sprožile splošnih dvig življenjskih stroškov za šest odstotkov. 2007-11-29 STA 1 1 1 0 negative 92 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/varcna-in-cistejsa-vozila.html Varčna in čistejša vozila avto, elektrika, prihodnost, hibridna, vozila Avtomobile prihodnosti bo poganjala elektrika. To naj bi bil velik korak k čistejšemu in bolj zdravemu zraku v mestih. 2007-11-30 Tanja Volmut 5 4 4.5 0.707 positive 93 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-24ur-kordez-ne-vidi-tezav-pri-prevzemu.html Kordež Prevzem v skladu z zakonom merkur, afera, borza, nadzor, poslovanje, kredit, kordež Prevzemna ponudba za Merkur se je iztekla. Največji delež ima Merfin, ki ga je ustanovilo 65 vodilnih Merkurja. Iztekla se je ponudba konzorcija petih lastnikov Merkurja za prevzem družbe. Prevzemniki - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - za delnico Merkurja ponujajo 405 evrov. Praga uspešnosti ponudbe niso določili. Prevzemna ponudba se nanaša na 282.152 Merkurjevih delnic, medtem ko imajo prevzemniki preostalih 1.030.433 delnic oziroma 78,50-odstotni lastniški delež že v lasti. Največji delež Merkurja ima med člani konzorcija družba Merfin, ki jo je poleti ustanovilo 65 vodstvenih delavcev Merkurja. Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež za zdaj težav pri prevzemu, kljub vladni noveli zakona o prevzemih, ne vidi. Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež, ki je med ustanovitelji Merfina, je pred dnevi izrazil pričakovanje, da bo menedžerski prevzem Merkurja izpeljan kljub pred dnevi sprejetima noveli zakona o prevzemih in dopolnitvijo zakona o bančništvu, skladno s katerima bo prepovedano zastaviti delnice ciljne družbe za pridobitev bančne garancije. Kordež računa, da bo konzorcij petih lastnikov Merkurja prevzem družbe kljub prenovljeni zakonodaji izpeljal tako, kot si ga je zastavil. Prevzem je namreč popolnoma v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo povsod v svetu, pravi Kordež, ki ne vidi razlogov, zakaj prevzema ne bi smeli realizirati. Vlada je namreč v sredo sprejela predlog novele zakona o prevzemih, ki v postopku dajanja prevzemne ponudbe prepoveduje zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije. Novela zakona predvideva, da agencija za trg vrednostnih papirjev izda dovoljenje za prevzemno ponudbo, če ji prevzemnik dokaže, da plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba, ni zavarovano z zastavo teh vrednostnih papirjev. Vlada želi z novelo zakon o prevzemih preprečiti prevzeme, ki vodijo v izčrpavanje ciljnih družb in slabšajo njihovo konkurenčnost. Z enakim ciljem je vlada dopolnila tudi zakon o bančništvu, po katerem za zavarovanje kredita ne bo več mogoče uporabljati delnic ciljne družbe. 2007-12-01 STA / Š.Z. 3 3 3 0 neutral 94 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/opozorila-le-v-nemscini.html Opozorila le v nemščini? cigarete, avstrija, češka Avstrija želi z opozorili na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku zaščititi lastnike trafik ob meji s Slovenijo in Češko. Avstrija želi omejiti uvoz cigaret z opozorili v slovenščini. Finančni odbor avstrijskega parlamenta je v četrtek potrdil zakon, s katerim želi država zaščiti lastnike trafik v obmejnem pasu s Slovenijo in Češko. Med drugim naj bi od 1. januarja 2008 veljal predpis, da morajo biti opozorila na cigaretnih škatlicah v nemškem jeziku. V nasprotnem primeru bo iz obeh držav v Avstrijo dovoljeno uvoziti le 200 cigaret na osebo. Ukinitev obstoječe omejitve uvoza na 25 cigaret na osebo iz Slovenije letos poleti je namreč ogrozila mnoge prodajalce cigaret ob meji. Avstrija je zaradi močno razširjenega cigaretnega turizma predvsem v Slovenijo že leta 1997 uvedla posebno omejitev uvoza cigaret na 25 kosov, da bi tako zaščitila trafike blizu meje. To prepoved, ki je veljala le za Slovenijo, Madžarsko, Slovaško in Češko, je Avstriji uspelo ohraniti tudi po vstopu omenjenih držav v EU leta 2004. Vendar se je Avstrija tedaj obvezala, da bo omejitev na 25 cigaret na osebo ukinila, ko bo v omenjenih državah davčna stopnja na primerljivi evropski ravni. Cigaretni turizem, ki se je takoj spet razmahnil zaradi precejšnje razlike v ceni - posamezna škatlica je v Sloveniji cenejša za okoli 1,50 evra -, je močno začel izpodjedati eksistenčno osnovo prodajaln tobačnih izdelkov v obmejnem pasu. Po nekaterih trditvah naj bi jim promet od julija letos upadel za dve tretjini. Letos julija je bila ukinjena omejitev uvoza na 25 cigaret iz Slovenije, odtlej lahko avstrijski državljani uvozijo 800 kosov. Prodajalci cigaret napovedali proteste Potem ko so proteste že napovedali prodajalci cigaret na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, so se jim pridružili tudi kolegi s severa Avstrije. S 1. januarjem 2008 bo namreč ukinjena tudi omejitev uvoza na 25 cigaret na osebo iz Češke. Za 26. november so napovedali celo vseavstrijske proteste, vendar jim je uspelo 21. novembra na posebnem sestanku z avstrijskim finančnim ministrstvom doseči kompromisno rešitev. Od 1. januarja 2008 bo dovoljeno iz Slovenije in Češke uvoziti več kot 200 cigaret na osebo samo, če bodo opozorila zapisana v nemščini, ker jih sicer kadilci ne bodo mogli razumeti . Od leta 2009 naj bi posebna ureditev veljala tudi za Slovaško in Madžarsko. Poleg pravice do zaračunavanja oglaševanja tobačnih izdelkov v trafikah in solidarnostnega sklada, v katerega naj bi veletrgovci s cigaretami vplačevali deset odstotkov marže in iz katerega naj bi pritekala sredstva za pomoč ogroženim lastnikom trafik, so se tedaj dogovorili tudi za omejitve pri uvozu. Omejevanje v nasprotju z določili EU? Pravniki opozarjajo, da je načrtovano omejevanje, ki ga mora potrditi še avstrijski parlament, v nasprotju z določili EU, ki znotraj držav članic dovoljujejo prenos 800 cigaret na osebo. Odvetnik Rudi Vouk iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem poleg tega opozarja, da je sporna tudi vezanost omejitve na opozorilne napise v nemščini. Po eni strani ima Avstrija kadilce s tem za norce, ki ne vedo sami, da je kajenje škodljivo. Še posebej vprašljiva pa je zahteva po napisih v nemščini tudi v luči dejstva, da kar nekaj tisoč avstrijskih državljanov brezhibno obvlada na primer slovenščino in da je ta na jugu avstrijske Koroške celo v uporabi kot uradni jezik. Sploh pa bi bila omejitev tudi jasna diskriminacija slovenščine in češčine, poudarja Vouk, saj zahteva po opozorilih v nemščini ne velja za uvoz cigaret iz Portugalske, Španije ali tudi Grčije, kjer poleg tega uporabljajo še drugačno pisavo kot v Avstriji. Odvetnik je zato prepričan, da bi avstrijske omejitve padle ob prvi pritožbi na evropskih ustanovah, saj so v očitnem nasprotju s predpisi EU. Za vsak primer pa Vouk organizacijam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem svetuje, da že začnejo pripravljati tečaje slovenščine za kadilce. 2007-12-01 STA / V.L. 2 2 2 0 negative 95 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ponudba-za-merkur-uspela.html Ponudba za Merkur uspela merkur, konzorcij, merfin, banka, koper, sava, interfin, naložbe, euro, veneto Konzorcij ima v lasti 98,44 odstotka Merkurja. Ponudbo je sprejelo 3.133 lastnikov delnic. Prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja je uspela. Ponudbo konzorcija petih družb za prevzem Merkurja je sprejelo 3.133 lastnikov delnic, ki so imeli skupaj v lasti 19,94-odstotni delež Kranjske družbe. S tem so prevzemniki svoj lastniški delež v Merkurju povečali na 98,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe in prospekta je prevzemna ponudba za odkup delnic Merkurja uspela, je družba Merfin kot zastopnica konzorcija danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konzorcij petih lastnikov Merkurja - družbe Merfin, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba - je ponudbo za prevzem objavil 2. novembra ter za eno delnico ponudil 405 evrov. Ponudba se je iztekla 1. decembra, v tem času pa so prevzemniki pridobili 261.701 delnico Merkurja, kar skupaj s 1.030.433 delnicami, ki so jih imeli v lasti na dan objave prevzemne ponudbe, pomeni, da imajo zdaj v lasti 1.292.134 delnic oziroma 98,44 odstotka vseh. 2007-12-03 STA 4 4 4 0 positive 96 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lesna-tip-kmalu-ikeina.html Lesna Tip kmalu Ikeina? lesna, iverka, dravograd, industrija, ikea, prodaja, ranc, žvikart, dobiček, proizvodnja Po neuradnih podatkih naj bi Lesna Tip s švedskim koncernom Ikeo podpisala pismo o nameri. Direktor Ranc o tem ne želi govoriti. Podjetje Lesna - Tovarna ivernih plošč Tip iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je del skupine Prevent Global, v letošnjem letu nadaljuje z občutno rastjo proizvodnje. Kot je povedal direktor družbe Danilo Anton Ranc, v letu 2007 pričakujejo skoraj 50-odstotno povečanje proizvodnje, z 38 milijoni evrov prodaje pa 60-odstotno povečanje prometa glede na leto poprej. Po njegovih besedah bo rast dobička v skladu s preteklimi leti okoli 20-odstotna. Ranc je dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine. Ali bo Ikea kupila Lesno Tip direktor Ranc ni želel komentirati O Preventovi načrtovani prodaji podjetja pa Ranc ni želel govoriti, saj naj bi to bila po njegovem stvar lastnikov. Direktor ni želel povedati niti tega, kako uprava družbe gleda na omenjene načrte Preventa, dejal je le, da nima nič proti, če bi sedanji lastniki to ostali še naprej. Nekaj malega je v tej zvezi povedala le tiskovna predstavnica skupine Prevent Monika Žvikart, ki je potrdila, da se Prevent osredotoča nazaj na avtomobilsko industrijo, zato se o prodaji Lesne Tip pogovarjajo z različnimi potencialnimi kupci. Kot je dejala, so z enim od poslovnih partnerjev, po neuradnih podatkih gre za švedski koncern Ikea, podpisali pismo o nameri, v katerem je med drugim zapisano, da se v času pogovorov z njimi ne bodo pogovarjali z drugimi potencialnimi partnerji. Sicer pa je Žvikartova za 24ur.com povedala, da na novinarski konferenci ni bilo govora o podaji podjetja. Zaenkrat ni še ničesar odločeno, ko pa bo, bomo javnost o tem pravočasno obvestili, je zatrdila Žvikartova in dodala, da bi v primeru uspešnih pogovorov z aktualnim partnerjem lahko posel verjetno sklenili do sredine prihodnjega leta. Ob tem je zavrnila možnost, da bi morebitni kupec v prihodnje lahko tovarno zaprl in se tako znebil konkurence, saj je po njenem eden od ciljev prodaje nadaljnji razvoj podjetja in ne njegovo zaprtje . Tudi zato je boljše, da se tovarna proda nekomu, ki je še naprej pripravljen vlagati v podjetje in ga razvijati, je še dodala. Lani z dobičkom Sicer pa je Lesna Tip, ki zaposluje 191, skupaj s preostalima Preventovima lesnima obratoma Lesna Žaga in Proizvodnja vratnih kril in podbojev iz Pameč pa 325 delavcev, lani ustvarila okoli 700.000 evrov dobička ob prodaji v višini 23,8 milijona evrov. V prihodnjem letu po Rančevih besedah v družbi pričakujejo devetodstotno rast v proizvodnji ivernih plošč ter 23-odstotno rast prodaje, s čimer bi se približali 45 milijonom evrov samo na programu ivernih plošč, v celotni lesni skupini pa 54 milijonom evrov. Ranc je še dodal, da je Lesno Tip pred usodo, kakršno so doživela mnoga druga sorodna slovenska podjetja, rešila prav vključitev v skupino Prevent, saj so njihovi lastniki kazali veliko razumevanja za nujne investicije in posodobitev proizvodnje. Med najpomembnejše investicije je prvi mož podjetja uvrstil zlasti naložbo v kontinuirano stiskalnico, ki bo dokončno zaključena letos in je bila skupaj vredna 18,3 milijona evrov. Po njegovih besedah bo omenjena pridobitev še povečala rast proizvodnje in bo imela pomembne sinergijske učinke za celotno lesno industrijo znotraj skupine. 2007-12-04 STA / N.K. 3 4 3.5 0.707 neutral 97 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-prelozena.html Stavka preložena papirna, industrija, dejavnost, sindikat, delavec, delodajalec, pogajanja, stavka, plača Sindikat papirne dejavnosti Slovenije opozarja, da bo, če dogovora ne bo do 25. decembra, sredi januarja stavko aktiviral. Sindikat papirne dejavnosti Slovenije, ki je del konfederacije sindikatov Pergam, je danes preložil splošno opozorilno stavko v dejavnosti, ki jo je napovedal za 11. decembra. Predstavniki delodajalcev so namreč pristali na pogajanja o zvišanju plač, kar je bila ena od zahtev sindikata. Sindikat pa opozarja, da bo, če dogovora ne bo do 25. decembra, sredi januarja stavko aktiviral. Predstavniki delodajalcev so pristali na pogajanja o zvišanju plač, kar je bila ena od zahtev sindikata V kolikor dogovora ne bo do 25. decembra in ne bo dviga plač v letošnjem letu, bomo aktivirali stavko, ki bo v sredini januarja, brez vsakršne možnosti dodatnega prelaganja, je po pogajanjih povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj. Če se do 25. decembra ne dogovorimo, to pomeni, da letos ne bo dviga plač, na to pa Pergam ne pristaja. Ne odstopajo od zahtev Rebolj je povedal, da ne odstopajo od svojih zahtev - poleg že dogovorjenega 2,5-odstotnega še dodaten dvig plač za tri odstotke, in sicer tudi v podjetjih, ki so že sama dvignila plače, ter dodatno uskladitev z inflacijo februarja in ne avgusta prihodnje leto. Predsednik združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Andro Ocvirk je povedal, da so pristali na to, da se pogajajo naprej, da ugotovijo, kako makroekonomske kriterije vgraditi v naše stroške . Sindikat je za 11. decembra napovedal 24-urno opozorilno stavko, in sicer ker se delodajalci po navedbah sindikata tri mesece niso hoteli usesti za pogajalsko mizo. Ocvirk je pojasnil, da so za pogovore, vendar ne za popolnoma izolirane, ampak da bi se morali najprej uskladiti z združenjem delodajalcev, če naj takšen način v Sloveniji obstaja, in s stališči GZS. Delodajalci se sprašujejo tudi, zakaj takšen pritisk ravno v njihovi panogi, saj da je bila rast plač v panogi, tako Ocvirk, 6,8-odstotna. Delodajalci bodo odgovor na zahteve sindikata oblikovali na četrtkovem upravnem odboru združenja, prav tako v četrtek pa bosta pogajalski strani ponovno sedli za mizo. 2007-12-04 STA 3 4 3 3 3.25 0.5 neutral 98 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tehnoloski-park-odprl-vrata.html Tehnološki park odprl vrata tehnološki, park, inovatorji Inovatorjem bodo na pomoč priskočili strokovnjaki novozgrajenega ljubljanskega tehnološkega parka. 2007-12-05 Erika Pečnik 4 3 5 5 5 5 4.5 0.837 positive 99 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oskodovali-drzavno-premozenje.html Oškodovali državno premoženje? nova, kreditna, banka, maribor, izredna, seja, nkbm Minister Bajuk je priznal napako pri postopku prodaje NKBM. Zares zahteva sejo komisije za nadzor javnih financ. Bajuk je poudaril, da je bil izbor cene delnic NKBM izbran na podlagi skrbnih pregledov banke. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da je eno ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM izločilo pomotoma. To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Kot je pojasnil, je družba poslala štiri ponudbe, tri po nižji ceni od 27 evrov za delnico NKBM, ki so jih izločili avtomatično, ter eno po ceni 27 evrov za delnico. Po Bajukovih besedah pa neizbor nekaterih ponudnikov ne pomeni prepovedi nakupa delnic NKBM. Te bodo od ponedeljka naprej kotirale na borzi in bodo na trgu, je povedal. Ob tem pa je na fizične osebe naslovil opozorilo Odločitev o morebitni takojšnji prodaji je sicer njihova, vendar če delnice prodajo takoj, izgubijo možnost dobiti bonus delnico na 10 zagotovljenih delnic za devetmesečno lastništvo teh delnic. Poleg tega so kapitalski dobički obdavčeni po 20-odstotni stopnji, je povzel. Država je iztržila maksimum Bajuk se je znova ustavil pri postavljeni ceni za delnico NKBM. Poudaril je, da je bil cenovni razpon za delnico NKBM, postavljen med 20,50 in 27 evri, izbran na podlagi skrbnih pregledov banke, ki sta ju neodvisno naredila svetovalca v prvi fazi privatizacije banke, Citigroup in Nomura. Poleg tega so glede cene opravili preverbo na trgu. Ker je bilo izredno veliko povpraševanja s strani vlagateljev po najvišji postavljeni ceni, smo jo lahko oblikovali pri 27 evrih, je znova pojasnil. Država je posredovala kot regulator trga in izbrala najvišjo. Če je bila večina ponudb po 27 evrov, je to tržna cena in v danih razmerah optimalna cena. Žiga Andoljšek Generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek pa je ocenil Glede na dane razmere, izbran način prodaje in na cilje, ki si jih je postavila država, kaže, da je država iztržila maksimum, kajti trg je postavil ceno in trg je postavil ceno med 20,50 in 27 evri. Vendar pa strogo zaupna cenitev, ki so jo pridobili na 24UR, kaže, da je KAD delnico NKBM ocenil na vrednost 37 evrov. Tako naj bi bilo državno premoženje oškdovano tudi do 50 milijonov evrov. Bajuk trdi, da dokumentov ne pozna in da delnic niso prodali pod ceno. Bi za delnice lahko dobili več? Lahovnik se sprašuje, zakaj dobro poučenim vlagateljem delnic niso prodali na dražbi. Foto Kanal A Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali javno prodajo delnic Nove Kreditne Banke Maribor NKBM. Zahtevo je v imenu Zares vložil vodja poslanske skupine Matej Lahovnik. Kot je v zahtevi za sklic nujne seje pojasnil Lahovnik, jih v Zares čudi zamik roka borzne kotacije delnic NKBM iz četrtka 6. decembra na ponedeljek 10. decembra. Kot pojasnjuje Lahovnik, je minister za finance Andrej Bajuk še na zadnji novinarski konferenci pred sejo vlade, na kateri je bil sprejet omenjeni sklep, vztrajno trdil, da bo cena delnice znana v petek 30. novembra, delnice pa bodo na borzi začele kotirati v sredo 5. decembra, čeprav je Ljubljanska borza sporočila, da se bo z delnicami trgovalo od četrtka, 6. decembra. Minister za finance oziroma vlada pa je potem s štiridnevno zamudo določila ceno delnic, čeprav se je že v petek, ko bi vlada morala sprejeti omenjeni sklep, med dobro poučenimi vlagatelji vedelo, da je primerna cena za delnico NKBM 27 EUR. NKBM je v sredo male vlagatelje v delnice NKBM obvestila o številu dodeljenih delnic, danes pa je na njihove račune tudi nakazala presežek vplačanega denarja, in sicer v skupnem znesku 593 milijonov evrov. Mali vlagatelji so za nakup delnic NKBM vložili 738 milijonov evrov, medtem ko jim je vlada brez bonusnih delnic dodelila 5.395.365 delnic v skupnem znesku 145,67 milijona evrov, so sporočili iz NKBM. Še bolj problematičen kot zamik roka borzne kotacije delnic pa se poslancem Zares zdi določanje cene za delnico NKBM. Glede na visoko povpraševanje, ki je osemkrat preseglo ponudbo, je bilo že na začetku jasno, da bo končna cena na zgornji meji. Zdaj pa prihajajo na dan informacije, da so nekateri dobro poučeni institucionalni vlagatelji ponujali za ceno delnice občutno več kot 27 EUR, v zahtevi piše Matej Lahovnik. Institucije, ki so v lasti države Republike Slovenije, pa naj bi posedovale cenitve delnic, po kateri je ocenjena vrednost delnice NKBM na osnovi tržnih primerjav ocenjena na 37 EUR, kar za okrog 40 odstotkov presega ceno, po kateri se te delnice prodajajo domačim in tujim institucionalnim investitorjem. Lahovnik je tako prepričanm da je bila prodaja delnic sicer zakonita, a je prišlo do nekaterih velikih pomanjkljivosti. Od dobro poučenih vlagateljev bi lahko iztržili precej več, zakaj jim torej delnic niso prodali na dražbi, je dejal vodja poslanske skupine Zares. 2007-12-06 M.K./K.Š./STA 2 2 2 0 negative 100 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nizja-rast-visja-inflacija.html Nižja rast, višja inflacija ecb, centralna, banka, inflacija Evropska centralna banka za leto 2008 napoveduje nižjo rast in višjo inflacijo. V letu 2008 naj bi bila inflacija višja. Evropska centralna banka ECB je danes popravila napovedi gospodarske rasti in inflacije v območju evra za letos in prihodnje leto. Gospodarska rast naj bi bila po novih napovedih letos 2,6-odstotna in ne 2,5-odstotna, prihodnje leto pa naj bi namesto napovedanih 2,3 odstotka znašala 2,0 odstotka. Zaradi višjih cen nafte in hrane je po novih napovedih ECB letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka, je danes pojasnil predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Manjša inflacija leta 2009 Nazadnje je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Inflacija v območju evra naj bi se po prvih ocenah ECB zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka, je v Frankfurtu povedal Trichet. To je v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat novembra znašala 3,0 odstotka in je tako najvišja po maju 2001, ko je znašala 3,1 odstotka. Kljub pretresom na finančnih trgih pa je ECB zvišala napovedi gospodarske rasti za letos, in sicer z 2,5 odstotka na 2,6 odstotka. Še vedno vlada negotovost glede učinkov krize na finančnih trgih na gospodarstvo, je dejal predsednik ECB. Za leto 2008 je banka napovedi gospodarske rasti znižala z 2,3 na 2,0 odstotka, leta 2009 pa je v območju evra po napovedih ECB pričakovati 2,1-odstotno gospodarsko rast, je še povedal Trichet po zasedanju Sveta ECB, ki je danes po pričakovanjih ohranil ključno obrestno mero na štirih odstotkih. ECB je bila danes tudi previdna in ni želela napovedovati morebitnih sprememb ključne obrestne mere v prihodnjem letu, ampak so sporočili le, da bodo spremljali razvoj dogodkov. V našem kompasu imamo le eno iglo in ta kaže na stabilnost cen, je po navedbah nemška tiskovne agencije dpa dejal Trichet, ki je ob tem dodal, da je treba upoštevati vpliv konjunkture in ostale parametre. Kot nujen pogoj za stabilnost cen pa je izpostavil dogovor o zmerni rasti plač, saj bi dvig plač še dodatno vzpodbudil rast inflacije. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že od junija, po napovedih analitikov pa zaradi negotovih razmer tudi še ni pričakovati skorajšnjega posega ECB v obrestne mere. ECB je sicer še poleti napovedovala zvišanje ključne obrestne mere, vendar pa bi sedaj po mnenju nekaterih analitikov lahko storila tudi nasprotno, torej znižala ključno obrestno mero in tako skušala ponovno zagnati gospodarsko rast v območju evra, ki se je začela upočasnjevati zaradi težav, povezanih s krizo na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov. 2007-12-06 STA 2 2 2 0 negative 101 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nafta-koncno-pod-87-dolarjev.html Nafta končno pod 87 dolarjev nafta, cena, dolar, gorivo Cene nafte so končno padle pod 87 dolarjev za sod, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih. V današnjem trgovanju na azijskih trgih so se cene nafte znižale pod 87 dolarjev za sod 159 litrov, kar je najnižja vrednost v zadnjih šestih tednih, potem ko so ZDA sporočile, da so se jim povečale zaloge nafte. Vlagatelji so pričakovali, da bo odločitev Organizacije držav članic izvoznic nafte Opec, da ne poveča nafte, zvišala cene, hkrati pa so pričakovali tudi upad ameriških zalog. Predstavniki držav članic Opeca so na sredinem srečanju v Abu Dabiju odločili, da količine dnevno načrpane nafte ne bodo povečali. Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je v azijskem trgovanju pocenila za 92 centov na 86,57 dolarja za sod. Cena za sod severnomorske nafte brent pa se je v Londonu znižala za 70 centov na 87,79 dolarja, je poročala. Cena nafte Opec se je v sredo nekoliko zvišala. V primerjavi s torkom se je nafta Opeca podražila za 17 centov na 85,50 dolarja. Predstavniki držav članic Opeca so na sredinem srečanju v Abu Dabiju odločili, da količine dnevno načrpane nafte ne bodo povečali, ampak bodo proizvodnjo za zdaj pustili nespremenjeno, saj je svetovni trg po njihovem mnenju dobro založen s črnim zlatom. Ministri Opeca se bodo znova srečali 1. februarja. Na upad zalog nafte je vplival tudi manjši uvoz, ki se je znižal za 980.000 sodov na 9,4 milijona sodov na dan. Uvoz bencina se je minuli teden zvišal za 334.000 sodov na 1,2 milijona sodov na dan. Ameriški urad za energijo je medtem sporočil, da so se zaloge nafte minuli teden znižale za osem milijonov sodov, kar je veliko več, kot so pričakovali analitiki, ki so napovedovali upad v višini 700.000 sodov. So se pa po drugi strani že tretji teden zapored zvišale zaloge na naftnem terminalu v Oklahomi, in sicer za 700.000 sodov. Zaloge bencina so se povečale za štiri milijone sodov, kar je veliko več kot so pričakovali analitiki, ki so predvidevali povečanje za 700.000 sodov. Zaloge destilatov, ki vključujejo kurilno olje in dizelsko gorivo, so se povečale za 1,4 milijona sodov. Analitiki so pričakovali povečanje za 400.000 sodov. 2007-12-06 STA 3 4 3.5 0.707 neutral 102 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-24ur-vlada-prepozna.html Prevzem Merkurja potrjen merkur, prevzem, bine, kordež, menedžerski, odkup, vlada, kranj Vladi kljub naglici pri spreminjanju zakonodaje ni uspelo preprečiti menedžerskega odkupa Merkurja. 2007-12-07 Denis Oštir 2 2 2 0 negative 103 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vozilo-bo-vec-vlakov.html Vozilo bo več vlakov vlak, vozni, red, železnice, slovenske V železniškem potniškem prometu velja nov vozni red. Vozilo bo več vlakov, cene ostajajo enake. V novem voznem redu bo vozilo šest potniških vlakov več kot doslej S Slovenskih železnic so sporočili, da je začel veljati nov vozni red v železniškem potniškem prometu, ki bo veljal do 13. decembra 2008. V novem voznem redu bo vozilo skupaj šest potniških vlakov več kot doslej, cene pa ostajajo enake. Vozovnice so se nazadnje sicer podražile marca letos. Do sprememb v voznem redu je prišlo tako v mednarodnem, predvsem zaradi skorajšnje širitve schengenskega območja, kot notranjem potniškem prometu. Novi vozni redi so objavljeni na železniških postajah in postajališčih ter na spletni strani Slovenskih železnic. Potniki lahko natančnejše informacije o novostih dobijo na najbližji železniški postaji ali na telefonski številki klicnega centra 01 29 13 332. 2007-12-09 STA / N.M. 4 4 4 0 positive 104 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podrazitev-se-ni-konec.html Podražitev še ni konec hrana, cene, podražitve, meso, mleko, testenine Meso, mleko in testenine naj bi se z januarjem podražili. Slovenskega mesa pa naj bi celo zmanjkalo. 2007-12-10 Nataša Markovič 2 2 1 1 1 1 1.333 0.516 negative 105 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnicarji-nkbm-dobro-zasluzili.html Delničarji NKBM dobro zaslužili nkbm, delnica, maribor, banka, denar, cena, finančno, ministrstvo, lahovnik, vlagatelj, država Vrednost delnice NKBM je drugi dan trgovanja še poskočila, in sicer za slabe tri odstotke na končnih 37,66 evrov. Za delnice NKBM je bilo tudi drugi borzni dan veliko povpraševanje. Borzniki neuradno zatrjujejo, da je ceno nekdo agresivno branil s povečano ponudbo. Tako kot denimo v ponedeljek, ko je vladni svetovalec Citigroup prodal več kot četrt milijona delnic NKBM in tečaj obdržal pod 37 evri za delnico. V ospredju današnjega zanimanja na Ljubljanski borzi so bile ob 19,7 milijona evrov skupnega prometa tudi danes delnice NKBM, s katerimi so vlagatelji sklenili za 8,62 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice NKBM je dosegel 37,66 evra. Za trgovanje z delnicami so v ponedeljek in danes podaljšali trgovanje za dve uri, medtem ko se bo od srede naprej z njimi trgovalo po običajnem urniku. Prvi trgovalni dan je bilo z njimi sklenjenega za 33,5 milijona evrov prometa, danes pa za 8,62 milijona evrov. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri 11.338,66 točke, kar je 136,50 točke oz. 1,19 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks SBI TOP se je znižal za 37,32 točke oz. 1,47 odstotka na 2505,46 točke. Enotni tečaj delnice NKBM se je v ponedeljek v primerjavi s tistim v javni prodaji pri 27 evrih povzpel za 35,59 odstotka na 36,61 evra. Danes pa se je zvišal še za 2,87 odstotka in trgovanje zaključil pri 37,66 evra. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo NKBM kmalu zaprosila za vstop v prvo kotacijo in to, da bo na borzi kmalu začele kotirati delnice Zavarovalnice Triglav. Ta je prav danes vložila zahtevo za sprejem njenih delnic v kotacijo. Zahteva se nanaša na 5.683.787 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG, so prek spletne strani borze sporočili iz Triglava. Kateri so največji posamezni lastniki? Rekorder Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, je svojih preko devet tisoč nabranih delnic že prodal. V današnjem trgovanju so bile med prometnejšimi delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,32 milijona evrov poslov, enotni tečaj se je znižal za 2,15 odstotka na 122,31 evra. Najbolj se se danes pocenile delnice Pivovarne Laško, in sicer za 5,20 odstotka na 91,61 evra. Za približno 2,80 odstotka so bile cenejše delnice Istrabenza in Gorenja. Za slabe pol odstotka pa so se danes podražile delnice Save. Časnik Finance je objavil seznam znanih politikov in gospodarstvenikov, ki so vplačali 50.000 evrov za delnice NKBM in zato dobili 258 delnic. Na tem seznamu tako najdemo prvega kritika prodaje NKBM, poslanca Zares Mateja Lahovnika. Ta je trdil, da je NKBM prodana pod ceno. 50.000 evrov sta vplačala tudi direktor Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik SLS ter celjski župan Bojan Šrot. Na seznamu je tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, Jankovićev sin Damjan Janković, najbogatejši Slovenec Mirko Tuš in član privatizacijske skupine NKBM Luka Vesnaver. 2007-12-11 D.O./Š.Z./N.Š.K./STA 5 3 3 4 4 4 3.833 0.753 positive 106 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vlada-izgublja-vojno.html Vlada izgublja vojno vlada, terme, čatež, delnica, prodaja, šrot, boško Vlada izgublja vojno za Terme Čatež. Boško Šrot je namreč prodal delnice te družbe. 2007-12-11 Ana Turk 1 2 1.5 0.707 negative 107 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pogacnik-zagovarja-prodajo.html Pogačnik zagovarja prodajo sod, mercator, marko, pogačnik, milan, podpečan Prodaja Mercatorja je bila za Sod dobra, trdi direktor odškodninske družbe. Premierjevih izjav ni komentiral. Zadeva Mercator je predmet razprav politične in strokovne javnosti vse od prodaje deležev Kada in Soda konec avgusta 2005. Kad je takrat Istrabenzu prodal 15,34-odstotni delež v Mercatorju, Sod pa Pivovarni Laško 13,74-odstotni delež. Slovenska odškodninska družba Sod je delež v Mercatorju prodala v skladu z umikom in obveznostmi družbe. Prepričan sem, da je bila iz finančnega vidika za Sod ta prodaja dobra, je direktor Soda Marko Pogačnik dejal na srečanju z novinarji v Ljubljani, sicer namenjenemu predstavitvi poslovanja družbe. Da je bila prodaja Mercatorja za Sod dobra poteza, se je strinjal tudi predsednik njegovega upravnega odbora Milan Podpečan. Na Sodu prodajo Mercatorja zagovarjajo Po Pogačnikovih besedah je Sod sredstva iz kupnine za Mercator naložil predvsem v delnice Krke, Petrola, Žita in Luke Koper. S tem smo naredili večjo dodano vrednost, kot bi jo, če bi ostali v Mercatorju, saj bi bila bilančna vsota danes nižja, če deleža ne bi prodali, je pojasnil prvi mož Soda in dodal, da se v zvezi s prodajo Mercatorja ni nikoli pred nikomer zagovarjal. Nedavne izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je bila prodaja Mercatorja napaka, Pogačnik in Podpečan nista komentirala. Premierjeve izjave ne morem komentirati, je pa bila širša in ni vsebovala samo enega stavka oziroma ene besede, je dejal Podpečan. Je komisija pristojna? Pogačnik je spregovoril tudi o sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je v torek opravila obravnavo revizijskih poročil o smotrnosti poslovanja Kapitalske družbe Kad in Soda v primeru prodaje Mercatorja in pri tem ugotovila, da obstaja sum oškodovanja državnega premoženja ter zato vrhovnemu državnemu tožilstvu predlagala ukrepanje, vladi pa razrešitev obeh prvi mož Kada in Soda. Razrešitve in imenovanja so v pristojnosti lastnika. Vprašanje pa je, kakšne so sploh pristojnosti omenjene komisije, je dejal Pogačnik. Spomnil je, da je Sod zakonodajno-pravno službo DZ zaprosil za mnenje glede pristojnosti komisije za nadzor javnih financ. Menimo, da komisija za nas ni pristojna, da prekoračuje svoje pristojnosti. Mnenje računskega sodišča je dokončno. V poročilu nikjer ne piše nič o oškodovanju državnega premoženja, je zatrdil. Pogačnik je sicer priznal, da računsko sodišče v poročilu navaja, da obstaja tveganje, da pri prodaji Mercatorja ni bila iztržena najvišja cena. Toda, če bi bilo vse tako črno, kot nekateri zdaj pravijo, potem ne vem, zakaj je računsko sodišče Sodu dalo mnenje s pridržkom, ne pa negativnega mnenja, je zatrdil in spomnil, da je računsko sodišče popravljalne ukrepe, ki jih je Sod navedel v odzivnem poročilu, ocenil kot zadovoljive. 2007-12-12 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 108 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dobra-novica-za-italijane.html Dobra novica za Italijane stavka, italija, tovornjakarji, tovornjaki, avtoprevozniki, cestna, zapora, oskrba Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta končala stavko, zaradi katere je primanjkovalo bencina in hrane. Sindikati avtoprevoznikov in italijanska vlada so le našli skupni jezik Avtoprevozniki so se za stavko odločili zaradi visokih cen dizelskega goriva in neurejenih razmer v panogi. Stavkati so pričeli v ponedeljek, vztrajali pa naj bi do petka opolnoči. Dva največja sindikata italijanskih avtoprevoznikov sta po treh dneh končala stavko, potem ko je vlada obljubila, da se bo lotila najbolj perečih zadev, ki tarejo italijanske avtoprevoznike. Danes je bilo na cestah še vedno na tisoče italijanskih avtoprevoznikov, čeprav je italijanski prometi minister Alessandro Bianchi v torek zvečer izdal odlok, naj opolnoči stavko prekinejo. Za ta korak se je odločil, da bi zaščitil distribucijo osnovnih dobrin. V Italiji namreč več kot 70 odstotkov blaga prepeljejo po cestah, zaradi stavke pa so se soočali s pomanjkanjem bencina in svežih živil, nekatere tovarne so že morali začasno zapreti. Med njimi je tudi avtomobilski koncern Fiat, kjer ne morejo delati, saj nimajo delov za sestavo avtomobilov. Zmeda je vladala tudi v prometu. Tovornjaki so tri dni zapored blokirali avtoceste in druge prometnice ter ovirali promet v pristaniščih in na mejnih prehodih. V trgovinah je zmanjkalo sadja in zelenjave ter mleka, primanjkuje tudi mesa V Grčiji s 24-urno stavko zaposleni v javnem sektorju izražajo nasprotovanje predlaganim pokojninskim reformam. Stavkajo poteka na področju avtobusnega, pomorskega, železniškega in letalskega prometa, zaradi česar so se državljani na pot morali odpraviti z lastnim prevozom, to pa je povzročilo dolge kolone, zlasti na območju Aten. Stavkajo tudi zaposleni v bankah, davčnih in občinskih uradih, zdravstvu in šolstvu, odvetniki in sodniki pa so že v torek sklicali 48-urno stavko. Poleg tega naj bi stavkali tudi arheologi, ki upravljajo z atensko Akropolo in drugimi antičnimi znamenitostmi v Grčiji. V torek je 24-urno stavko sprožil tudi sindikat novinarjev. Zaradi stavke so bile police italijanskih trgovin skorajda prazne, primanjkuje predvsem svežih izdelkov. Tako trgovci kot kmetje izgube ocenjujejo v več sto milijonih evrov. Opozarjajo, da sadje in zelenjava gnijeta v skladiščih, uničenje pa grozi tudi velikim količinam mleka. Poslovanje je moralo začasno prekiniti kar 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, na tistih, ki še točijo gorivo, pa so nastajale dolge kolone vozil. Motena je bila tudi dostava časopisov. Zaradi zapore cest in meja so nastajali zastoji tudi na mejah s sosednjimi državami. Prav tako so imeli težave tuji avtoprevozniki, med njimi tudi Slovenci, ki so zaradi stavke prisilno stali, primankovalo jim je bencina, niso imeli osnovnih higienskih pogojev, ostali pa so tudi brez hrane in vode. Naši prevozniki so postali tudi žrtev vandalov, ki so se na pnevmatike vozil spravljali z noži, na voznike pa s pestmi. V Slovenijo so se tako vračali z veliki zamudami in poškodbami na vozilih. Italijanski avtoprevozniki so naprej spuščali samo voznike osebnih avtomobilov. 2007-12-12 STA/Reuters / D.L./M.K./A.P. 1 2 1.5 0.707 negative 109 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/boj-za-palomo.html Boj za Palomo paloma, podjetje, delnice, prevzemi, vlada Zaradi spopada med vladajočo garnituro in drugimi političnimi akterji bo prišlo do uničenja blagovne znamke Paloma. 2007-12-13 Ana Turk 2 1 1 2 2 1 1.5 0.548 negative 110 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-nkbm-grozi-prevzem.html Ali NKBM grozi prevzem? nova, kbm, nkbm, nova, kreditna, banka, maribor, prodaja, delnica Tuji skladi, ki jim je država zaupala deleže v Novi kreditni banki Maribor, so prodali že tretjino svojih delnic. 2007-12-13 Denis Oštir/Katja Šeruga 1 2 1.5 0.707 negative 111 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/italija-se-vraca-v-normalno-stanje.html Italija se vrača v normalno stanje italija, stavka, tovornjak, sindikat, bencin, trgovina Po treh dneh stavke avtoprevoznikov, ki je paralizirala Italijo, se življenje Italijanov vrača v normalno stanje. Stavka avtoprevoznikov je trajala tri dni in ohromila državo. Italijanski avtoprevozniki so po treh dneh v sredo zvečer le prekinili stavko, potem ko je vlada v Rimu ugodila zahtevam stvakajočih, da se znižajo cene dizelskega goriva, uredijo delovne razmere in omeji tuja konkurenca. Tridenevna stavka je v Italiji povzročila prometni kaos, med prebivalci pa pravo paniko, saj je začelo primanjkovati bencina, pa tudi hrane. Številni Italijani so mrzlično nakupovali živilske izdelke, saj so se bali, da bi zmanjkalo hrane, tako da so bile police trgovin praktično prazne. Zaradi stavke so bile police trgovin prazne. Kmetijsko združenje Coldiretti je sporočilo, da so kmetje med stavko dnevno izgubili približno 50 milijonov evrov. Medtem prehrambena industrija poroča o dnevni škodi v višini 210 milijonov evrov. Trgovci in kmetje so zaradi zastojev pri dobavi ocenili, da imajo škode za več sto milijonov evrov, predvsem zaradi sadja in zelenjave, ki je zgnilo v skladiščih. Zaradi stavke je bilo zaprtih tudi 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, zaradi česar so se številni Italijani, ki živijo ob meji po bencin odpravili kar izven svoje države. V Vatikanu so morali prav zaradi tega omejiti količino natankanega bencija, in sicer je vsak lahko dotočil le za 20 evrov bencina, da ga ne bi zmanjkalo. Številne bencinske črpalke po državi so ostale brez bencina. Sindikati avtoprevoznikov, pa tudi italijanski premier Romano Prodi, so prepričani, da se bo stanje popolnoma normaliziralo že danes, a nekatera kmetijska in druga združenja so prepričana, da se bo stanje v državi normaliziralo šele v nekaj dneh. 2007-12-13 STA / M.K. 2 2 2 0 negative 112 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uspeh-celjske-eme.html Uspeh celjske EME ema, podjetje, celje, hrvaška, pogodba, flota, ribiči Celjsko podjetje EMA bo zgradila sistem za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA bo opremila hrvaško ribiško floto. Celjsko podjetje EMA je s hrvaškim ministrstvom za finance konec novembra podpisalo pogodbo za izvedbo projekta izgradnja sistema za nadzor hrvaške ribiške flote. EMA se je namreč avgusta letos prijavila na razpis za nadzor omenjene flote, ki je bil razpisan v okviru nacionalnega programa EU v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za finance. Vodja marketinga EMA Franjo Čeh je danes povedal, da se projekt že izvaja, januarja pa bodo začeli nameščati opremo za nadzor. Celjsko podjetje je premagalo zahodnoevropske konkurente. Podrobnosti zgodbe o uspehu, kot so projekt označili v celjskem podjetju, bo vodstvo celjskega podjetja predstavilo na petkovi novinarski konferenci. EMA je proizvajalec visokotehnoloških naprav in ponudnik storitev za sledenje objektov v pomorskem, kopenskem in zračnem prometu. Na letošnjem največjem mednarodnem sejmu METS v Amsterdamu je EMA s proizvodi družine BlueTraker med 1200 razstavljavci navtične opreme prejela prestižno nominacijo za eno izmed osmih najuspešnejših svetovnih proizvajalcev navtične opreme DAME 2007 Award. 2007-12-13 STA / N.Š.K. 5 5 5 0 positive 113 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ecb-inflacija-bo-se-rasla.html ECB Inflacija bo še rasla inflacija, evropska, unija, evro, območje, eu, gospodarstvo, podražitev, cena Novembra je imela Slovenija v evro območju najvišjo inflacijo. ECB napoveduje rast inflacije tudi leta 2008. Glavni krivci za inflacijo naj bi bile višje cene osnovnih živil. Letna stopnja inflacije v območju evra in v celotni Evropski uniji je bila novembra 3,1 odstotka. Med 13 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka, najnižja pa na Nizozemskem z 1,8 odstotka, je v zadnji oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Oktobra letos je inflacija v območju evra na letni ravni znašala 2,6 odstotka. Stopnja inflacije je bila v območju evra novembra najvišja od uvedbe evra leta 2002 in nad predhodnimi ocenami. Glavni krivci za inflacijo pa naj bi bile višje cene osnovnih živil, kot so mleko, sir in jajca, transportnega goriva in kurilnega olja. Stopnja inflacije je precej višja od cilja Evropske centralne banke, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Oktobra je letna stopnja inflacije v EU znašala 2,7 odstotka, septembra pa še 2,2 odstotka. Lani je stopnja inflacije v celotni EU znašala 1,8 odstotka. Najnižje stopnje inflacije v EU so novembra zabeležile Nizozemska 1,8 odstotka, Finska 2,1 odstotka in Slovaška z 2,3 odstotka, najvišjo stopnjo inflacije v EU pa so zabeležile Latvija 13,7 odstotka, Bolgarija 11,4 odstotka in Estonija 9,3 odstotka. Foto Reuters Povišana inflacija tudi naslednje leto? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko podprl pobudo Gospodarske zbornice Slovenije GZS, naj se pri boju zoper inflacijo organizirajo vsi trije partnerji vlada, delodajalci in delojemalci oz. sindikati. Povedal je tudi, da je koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali noveli zakona o prevzemih in o bančništvu ter opozoril na svarila ekonomistov pred pretiranimi dvigi plač. Ta bi namreč lahko po njegovih besedah spodbudila inflacijska pričakovanja in s tem dvignila inflacijo. Evropska centralna banka ECB bo odločno in pravočasno ukrepala proti inflacijskim tveganjem v območju evra, je dejal eden od članov Sveta ECB, guverner luksemburške centralne banke Yves Mersch. Svet ECB je pripravljen ukrepati proti tveganjem za dvig cen, kot zahteva njegov položaj, je dejal Mersch. Ob tem je še ponovil napovedi ECB, da je v območju evra pričakovati povišano inflacijo do konca prihodnjega leta. Po novih, popravljenih napovedih, ki jih je ECB objavila 6. decembra, je zaradi višjih cen nafte in hrane letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka. Po prvih ocenah ECB naj bi se inflacija zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka in naj bi bila znova v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Predtem je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Guverner luksemburške centralne banke je danes še opozoril pred stalnim zviševanjem cen in pred zahtevami po dvigu kupne moči in s tem dvigu plač. Zahteval je odpravo avtomatičnega prilagajanja plač inflaciji v območju evra, kjer še obstaja - med njimi sta Belgija in Luksemburg -, saj to po njegovem škodi konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ni kompatibilno s stabilnostjo cen. 2007-12-14 STA / Š.Z. 2 2 2 0 negative 114 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-bajuk-preprecil-privatizacijo.html Bo Bajuk preprečil privatizacijo? bajuk, privatizacija, paloma, obljuba Če bo minister Bajuk držal besedo, se v Palomi obetajo spremembe. V upravi sedita dva člana iz njegove stranke. 2007-12-14 Ana Turk 4 3 3.5 0.707 neutral 115 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cenejse-gorivo.html Cenejše gorivo bencin, dizel, pocenitev, naftni, derivati Liter dizelskega goriva po novem stane 1,045 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina pa 1,033 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se spremenile. Cena za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,015 evra na 1,033 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je pocenil za 0,010 evra na 1,054 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,041 evra in je zanj tako po novem potrebno odšteti 1,045 evra na liter. Od torka je cenejše tudi kurilno olje, in sicer za 0,030evra, tako da je treba za liter odšteti 0,704 evra. 2007-12-18 M.K./Š.Z. 5 4 4 5 4 4 4.333 0.516 positive 116 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oktobra-vecja-brezposelnost.html Oktobra večja brezposelnost brezposelnost, slovenija, statistika, revščina Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je oktobra znašala 7,4 odstotka, kar je 0,2 odstotka več kot septembra. V primerjavi s septembrom je brezposelnost narasla za 0,2 odstotka Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko, pa je stopnja anketne brezposelnosti, ki se izračunava po metodologiji Mednarodne organizacije za delo ILO in jo državni statistični urad objavlja četrtletno, v Sloveniji v tretjem četrtletju, po zadnjih objavljenih podatkih, znašala 4,5 odstotka. Konec oktobra je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 69.500 brezposelnih oseb, kar je za 4,3 odstotka več kot septembra in za 14,5 odstotka manj kot oktobra lani. Glede na prejšnji mesec se je število delovno aktivnih prebivalcev v oktobru najbolj povečalo na področju nepremičnin, najema in poslovnih storitev za 1,4 odstotka, rudarstva za 1,2 odstotka ter gradbeništva za 1,2 odstotka. Najbolj pa se je to število zmanjšalo na področju zasebnih gospodinjstev z zaposlenim osebjem za 1,8 odstotka, kmetijstva, lova in gozdarstva za 1,4 odstotka ter ribištva in ribiških storitev za 0,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila oktobra pri moških šestodstotna, pri ženskah pa 9,2-odstotna. Število aktivnih prebivalcev je v oktobru znašalo 933.990 in se je glede na prejšnji mesec zvišalo za 0,9 odstotka. Število delovno aktivnih prebivalcev se je prav tako zvišalo, in sicer za 0,6 odstotka, tako da je znašalo 864.490. V desetem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 776.976 oseb, samozaposlenih pa 87.514 oseb. 2007-12-18 STA 2 2 3 2 3 3 2.5 0.548 neutral 117 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/menedzerskega-odkupa-ne-bo.html 'Menedžerskega odkupa ne bo' prevzem, managerski, pivovarna, laško Menedžerskega odkupa Pivovarne ne bodo izvedli, zatrjujejo Laščani. Zastavitev Mercatorjevih delnic so označili za špekulacije. V Pivovarni Laško so zatrdili, da ne nameravajo izvesti menedžerskega odkupa pivovarne. Navedbe Radia Slovenije, da naj bi Pivovarna Laško in z njo povezane družbe že zastavile del delnic Mercatorja za bančna posojila, s katerim naj bi izvedle menedžerski odkup laške pivovarne, v Laškem ocenjujejo kot nesmiselne špekulacije. Managerskega odkupa pivovarne ne bo, pravijo Laščani Radio Slovenija je o zastavi delnic Mercatorja s strani Laščanov in z njimi povezanih družb poročal danes. Spomnimo, da je urad za varstvo konkurence minuli četrtek Pivovarni Laško in družbam okoli nje Pivovarna Union, Radenska, Infond Holding, Center naložbe in Kolonel prepovedal razpolaganje z delnicami Mercatorja, ker naj bi skupaj pridobile 57,23-odstotni lastniški delež Mercatorja in s tem skupni nadzor nad družbo, česar pa v roku niso priglasile. Varuh konkurence tako zdaj vodi postopek presoje koncentracije. V.d. direktorja urada Jani Soršak pravi Nihče mi ni nikoli naročil, da sprožim kakršnikoli postopek. Ob prevzemu položaja sem povedal, da bomo v vseh primerih, kjer bomo sumili na kršitve zakona, dosledno uvajali postopke, je zatrdil Soršak in dodal, da urad za varstvo konkurence ni v nikakršni vojni z nikomer. V Pivovarni Laško so prepričani, da gre pri ocenah urada za varstvo konkurence za neutemeljen konstrukt brez vsakršnih dokazov in indicev. Sklep urada bodo temeljito preučili in vložili ustrezna pravna sredstva. Po pisanju nekaterih medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško. V ponedeljek pa so se na sklep urada za varstvo konkurence odzvali tudi v družbi Center naložbe. Kot so sporočili, ne razpolagajo z delnicami Mercatorja in glede na to ne morejo izvajati nadzora nad to družbo in ne more kršiti določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Za Center naložbe tako ne more veljati prepoved odsvojitve in obremenitve delnic Mercatorja, so navedli v sporočilu in dodali, da družba nima nobene povezave s Pivovarno Laško, Pivovarno Union, Radensko in Mercatorjem, zaradi katere bi kakorkoli kršila katerikoli zakon. Kot je znano, je družba Center naložbe 12. decembra objavila namero za prevzem Infond Holdinga, ki je največja lastnica Pivovarne Laško, hkrati pa ima v lasti 24,99-odstotni delež Mercatorja. Družba center naložbe ima v Infond Holdingu že več kot 53-odstotni lastniški delež, prevzem ciljne družbe pa bodo financirali izključno z lastnimi viri, so navedli ob objavi prevzemne namere. Center naložbe v zadnjih mesecih zelo aktivno prodaja svoje naložbe Terme Čatež, Pivovarna Laško, Merkur, Mercator, Iskra Avtoelektrika, Elektro Lubljana, Elektro Maribor, kar naj bi po mnenju nekaterih počel prav zaradi načrtovanega prevzema Infonda Holding. 2007-12-18 STA / N.M. 2 2 2 0 negative 118 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bozicno-darilo-delavcev-air-france.html Božično darilo delavcev Air France air, france, stavka, letališče, orly, pariz, letalo, delavec Delavci francoske letalske družbe Air France so po štirih dneh prekinili stavko, ki je ohromila letalski promet. Najbolj so se prekinitve stavke razveselili potniki. Delavci letalske družbe Air France na pariškem letališču Orly so prekinili stavko, ki so jo začeli v četrtek. Za konec stavke so se odločili zaradi predvidenih pogajanj, napovedanih za konec januarja. Če ta ne bodo uspešna,delavci že napovedujejo nov val stavk. Samo danes so morali na letališču Orly odpovedati približno 20 odstotkov letov. Najbolj se prekinitve stavke veselijo potniki, saj se pred božično-novoletnimi prazniki številni odpravljajo na počitnice ali obiske, stavka pa je povzročila dodatne zaplete na poti. 2007-12-23 Reuters / M.K. 4 3 3.5 0.707 neutral 119 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/brez-dogovora-o-placah.html Brez dogovora o plačah plača, pogajanja, rebolj, semolič, gospodarska, zbornica, sindikati, smole Delodajalci in sindikati so obravnavali nov plačni predlog, vendar so še vedno brez dogovora. Delodajalci in sindikati tudi na zadnjih letošnjih pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo niso dosegli dogovora. Sindikalna stran je predstavila nov predlog, po katerem bi se izhodiščne in najnižje osnovne plače povišale za razliko med letošnjo inflacijo in 2,5-odstotnim avgustovskim dvigom ter da bi se za to razliko zvišali osnova za izračun mesečnih plač ter koeficienti, je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj. Delodajalci bodo predlog proučili do naslednjih pogajanj, ki bodo 7. januarja 2007. Rebolj je dejal, da so delodajalci ponovno poudarjali, da imajo mandat samo za pogajanja o dvigu izhodiščnih plač in ne osnovnih plač, kar pomeni, da ne bi šla plača gor niti desetini delavcev . Foto Damjan Žibert Če bodo delodajalci vztrajali pri svojem mandatu in ne bodo ponudili nič drugega, mislim, da do dogovora ne bo prišlo, je povedal Rebolj. Sam sicer ne izključuje možnosti, da bi se lahko pojavil predlog o dodatku k izplačani plači v fiksnem znesku, česar pa da v Pergamu ne bi podprli. Rebolj meni, da so možnosti na pogajalski ravni izčrpane in da bi se morali sestati vodje vseh delodajalskih in sindikalnih organizacij. Dvig osnovnih plač za delodajalce nesprejemljiv Jože Smole iz Gospodarske zbornice Slovenije pravi, da bodo proučili, kako bi nov predlog sindikatov vplival na plačno politiko. To bo osnova za naslednja pogajanja, na katerih bodo sindikatom predlagali, da bi povečali dinamiko pogajanj . Dvig osnovnih plač je za delodajalce popolnoma nesprejemljiv. Strinjajo pa se, je povedal Smole, da je treba poiskati način, da se bodo povečale plače tistim z najnižjimi plačami in jih rast življenjskih stroškov najbolj prizadene. To je problem, ki ga je treba rešiti. Na delodajalski strani se zavedamo, da je rast življenjskih stroškov visoka, je dejal Smole. Dodal pa je, da v večini podjetij to rešujejo ne glede na naša pogajanja, kar kaže realna rast plač . 2007-12-24 STA / L.H. 2 2 2 0 negative 120 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zacetek-razprodaj-na-otoku.html Začetek razprodaj na Otoku razprodaje, anglija, velika, britanija, cene, kupci Kupci v Angliji prvi dan razprodaj vsako minuto zapravijo kar milijon evrov in pol. 2007-12-27 M.P. 5 4 4.5 0.707 positive 121 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lds-popravljanje-starih-napak.html LDS Popravljanje starih napak zavarovalnica, triglav, lds, delnica, prodaja, vlada, zakon V LDS vidijo javno ponudbo delnic Zavarovalnice Triglav kot popravljanje storjenih napak v primeru NKMB. Vlada je v četrtek predlagala začasno odložitev postopka Zavarovalnice Triglav na borzo Vlada še vedno ne namerava pripraviti zakona, ki bi zavarovancem omogočal sodelovanje v lastninjenju Zavarovalnice Triglav, opozarjajo v LDS. S četrtkovim predlogom vlade, da v lastninjenju Zavarovalnice Triglav pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične osebe ne glede na to, ali so bili njeni zavarovanci, se po oceni LDS postavlja pod vprašaj načelo enakopravnosti. Pravnim osebam, zavarovanim pri Zavarovalnici Triglav, je bilo namreč sodelovanje v lastninjenju omogočeno, fizičnim pa ne. Vlada je v četrtek predlagala začasno odložitev postopka uvrstitve Zavarovalnice Triglav na borzo, in sicer z obrazložitvijo, da je potrebno pripraviti poseben zakon, ki bo določil izvedbo ponudbe vrednostnih papirjev. Po zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb bi vlada sicer morala dopustiti kotacijo Zavarovalnice Triglav na borzi v začetku januarja, a je prišlo do neskladja med zakonoma o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb ter o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Popravljanje storjenih napak Predlagano rešitev javne ponudbe delnic Zavarovalnice Triglav v LDS vidijo kot popravljanje storjenih napak v primeru Nove Kreditne banke Maribor, ko je banka prodajala delnice tudi tujim pravnim osebam, čeprav so bile nekatere iz davčnih oaz . V stranki se sprašujejo tudi o primernosti časa za prodajo zavarovalnice. Če do nje res mora priti, potem rešitev, da se kupnina na podlagi javnega razpisa da v upravljanje večjim upravljavcem, po njihovem mnenju ni slaba. Delna prodaja Zavarovalnice Triglav fizičnim osebam na način, kot je bilo to storjeno pri NKBM, se zdi LDS primerna, vendar v stranki hkrati vlado opozarjajo, naj pazi, da je populizem ljudskega delničarstva ne bo zavedel. Da torej ne bo počela samo še tega in hkrati ne razmišljala, kaj dolgoročno pametnega storiti z večinskim lastništvom v najbolj pomembnih slovenskih finančnih ustanovah, še opozarjajo v LDS. 2007-12-28 STA 2 2 3 4 3 2 2.667 0.816 neutral 122 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/visje-cene-visja-inflacija.html Višje cene, višja inflacija cena, december, inflacija, hrana, pijača, statistika, življenje, cvikl, janša Cene so spet poskočile pri hrani, tokrat pri maščobah, sadju in zelenjavi. Dražja je tudi rekreacija, telefonija in internet. Poslanec SD Milan M. Cvikl je opozoril na dva velika problema, to sta inflacija in visoka rast bruto zadolževanja Slovenije v celoti. Ta dva dejavnika sta povezana z načinom upravljanja slovenske države, ki je s četrtkovimi ukrepi vlade doživel pomemben preobrat. Velja namreč povedati, da ni vse zlato, kar se sveti, in opozoriti na probleme, ki so skriti pod bleščico površine in skriti pod populizmom četrtkovih ukrepov, je Cvikl komentiral izjave predsednika vlade Janeza Janše. Glede presežka, za katerega Janez Janša pravi, da je posledica varčevalnih ukrepov, manjše porabe po ministrstvih in višje gospodarske rasti, je Cvikl opozoril, da slednje sicer drži, ampak velik problem je, da je vsebina teh varčevalnih ukrepov na nižjih socialnih transferih, na realno nižjih pokojninah, kar ob visoki inflaciji stotisočim upokojencem in zaposlenim z najnižjim dohodki onemogoča preživetje. Imamo 13 odstotno rast cen hrane, imamo 11 odstotno rast javne porabe za leto 2008 in imamo le nekaj odstotno rast minimalnih plač in imeli smo 2 odstotno rast pokojnin, je ob tem ponazoril z zaskrbljujočimi številkami in ob tem dejal, da to nikakor ne vodi v družbo blaginje, h kateri bi po prepričanju SD morali težiti. Vlada janeza janše deluje reaktivno Stanje je nevzdržno Mi pozdravljamo, da je vlada včeraj ugotovila, da je vse to nevzdržno. Mi smo takšne ukrepe predlagali pred leti, ko smo predlagali, da naj bo usklajevanje pokojnin zastavljeno tako, da se bodo hitreje dvigovale najnižje pokojnine, ko smo pri minimalnih plačah predlagali, da se ne dvigujejo za bora dva, tri odstotka in ko smo pri davčni reformi dosegli manjše zmanjšanje najvišjega dohodninskega razreda, a bili neuspešni pri preprečitvi ukinitve davčnih olajšav za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Tedaj smo napovedali, kaj bo rezultat, je spomnil Cvikl in dejal, da v tem smislu vlada Janeza Janše deluje reaktivno. Ustvari velik problem, težave z življenjem za stotisoče, zavrača celo leto naša opozorila, mednarodno opozorila in potem pride z vrsto ukrepov, ki še nimajo realne podlage. Slovenija potrebuje alternativno vladno ekipo, ki bo delovala drugače, je poudaril Cvikl. Vladno ekipo, ki bo vnaprej bolje predvidevala gospodarski razvoj, odpravila negativne ukrepe in delovala smotrno ter vzdržno ter tako ustvarjala pravično družbo z blaginjo za vse. Cene še vedno rastejo Decembra so se znižale cene le v dveh skupinah, obleka in obutev ter prevoz. Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, ki Slovenije ta hip v EU ne predstavlja v najboljši luči , trije glavni krivci hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Cene hrane so letos v trgovinah naraščale hitreje kot pri proizvajalcih oziroma iz uvoza, je dodala. Izgleda, da so trgovci res vse podražitve prenesli na kupce, je ocenila Mojca Maček Kenk. Bistveno več so letos k inflaciji prispevale višje cene blaga +šest odstotkov kot pa storitev +4,8 odstotka. Povprečna letna inflacija znaša 3,6 odstotka. Razlika med rastjo cen v Sloveniji in povprečjem območja evra ostaja rezultat našega približevanja razvitejšim članicam, ki se letos odraža v več kot dvakrat višji gospodarski rasti v Sloveniji, zaradi česar je bila inflacija že v začetku leta približno eno odstotno točko višja. Direktor Umarja Boštjan Vasle V decembru so se najbolj podražila olja in maščobe, športna oprema, sveža zelenjava in sveže sadje, med storitvami pa storitve za rekreacijo, letalski prevozi, telefonske in internetne storitve ... Za decembrsko inflacijo so tako najbolj zaslužne višje cene prehrambenih izdelkov, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev, počitnic v paketu ter storitev za rekreacijo in športne opreme. Podobno kot pretekli mesec pa so statistiki tudi decembra zabeležili znižanje cen le v dveh skupinah, in sicer obleka in obutev v povprečju za 1,9 odstotka ter prevoz za 0,1 odstotka. Mleko in jajca dražja za več kot 21 odstotkov V primerjavi z zadnjimi tremi leti je za leto 2007 značilna bistveno hitrejša rast cen hrane in brezalkoholnih pijač +12,9 odstotka ter gostinskih in nastanitvenih storitev +8,6 odstotka. Številnejše podražitve hrane in brezalkoholnih pijač beležimo že od maja naprej. Kar nekaj bi jih lahko pripisali koncu cenovne zaveze, druge - od septembra naprej - pa trgovci pripisujejo podražitvam surovin in višjim cenam pri dobaviteljih, je povedala Maček Kenkova. Letos je podražitev cen hrane in brezalkoholnih pijač bistveno hitrejša. Foto Kanal A Med hrano so se letos najbolj povišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc za 21,2 odstotka, sadja za 20,6 odstotka, olja in maščob za 20,1 odstotka ter kruha in drugih izdelkov iz žit za 18,3 odstotka. Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so najbolj izstopale višje cene v gostinskih lokalih za 11,4 odstotka, med stanovanjskimi storitvami pa dražja tekoča za 25 odstotkov in trda goriva za 12,6 odstotka. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru prav tako 0,4-odstotna. Letna rast cen je bila 5,7-odstotna lani le triodstotna, povprečna letna pa 3,8-odstotna lani le 2,5-odstotna. Slovenija ima najvišjo inflacijo v območju evra, sledita Španija in Luksemburg. V novembru je letna stopnja inflacije v 13 državah območja evra v povprečju znašala 3,1 odstotka. Potem ko se je kava v gostinskih lokalih samo decembra lani podražila za 3,6 odstotka, se je letos še za dodatnih 15 odstotkov, so izračunali na statističnem uradu. Riž, ki se je v letu 2006 pocenil za tri odstotke, je letos dražji za 16 odstotkov, cena alpskega mleka pa se je po lanski enoodstotni rasti letos zvišala za 16 odstotkov. Marca letos se je začelo dražiti tudi kurilno olje, letošnja podražitev tako znaša 25 odstotkov, medtem ko se je v letu 2006 njegova cena znižala za 1,6 odstotka. Za 26 odstotkov se je letos podražil tudi kruh, katerega cene so se lani znižale za osem odstotkov. Limone, katerim je cena lani poskočila za pet odstotkov, pa so se v letu 2007 podražile kar za 70 odstotkov. 2007-12-28 STA / N.K. 1 2 1.5 0.707 negative 123 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izsel-stanovanjski-razpis.html Izšel stanovanjski razpis stanovanjski, sklad, razpis, družine Stanovanjski sklad je objavil razpis za prodajo 364 stanovanj v Novem mestu, Postojni, Mariboru, Kranju, na Jesenicah. Stanovanjski sklad RS bo vloge sprejemal od 28. januarja do vključno 11. februarja 2008. Izbor kupcev bo potekal 27. marca prihodnje leto, kupci pa bodo o izboru obveščeni najkasneje do 3. aprila prihodnje leto, so že pred dnevi sporočili iz stanovanjskega sklada. Prednost pri nakupu bodo imele mlade družine. Gre za 35 stanovanj v Novem mestu, 53 stanovanj v Postojni, 88 stanovanj v Mariboru, 142 stanovanj v Kranju in 46 stanovanj na Jesenicah. Oglaševanje in prodaja stanovanj z objavo celotne dokumentacije na spletni strani sklada. www.stanovanjskisklad-rs.si ali www.ssrs.si se bosta začela 26. januarja 2008. Stanovanja Podbreznik v Novem mestu bodo naprodaj po ceni 1200 evrov za kvadratni meter, v Parku pod Javorniki v Postojni po 1270 evrov, v Pobrežju v Mariboru po 1200 evrov, na Sotočju v Kranju 1560 evrov in na Prešernovi cesti na Jesenicah 1400 evrov za kvadratni meter. Vse naštete cene veljajo za kvadratni meter stanovanjske površine in že vsebujejo DDV. Prednostne kategorije pri nakupu tržnih stanovanj stanovanjskega sklada so mlade družine, družine, ki niso mlade, gibalno ovirane osebe in invalidi in mladi pari ter ostali. Dodatna prednost je varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Znotraj prednostnih kategorij mlade družine in mladega para pa je še dodatna prednost prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. 2007-12-29 STA 5 4 3 4 3 4 3.833 0.753 positive 124 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prihaja-tretji-val-podrazitev.html Prihaja tretji val podražitev elektrika, podražitve, elektro, ljubljana, maribor Z današnjim dnem bodo računi za elektriko višji za okoli šest odstotkov, podražilo se bo tudi meso, testenine in mleko. Prihaja tretji val podražitev, ki bo še dodatno vplival na inflacijo in na znižanje življenjskega standarda prebivacev z najnižjimi prihodki. V prihodnjih tednih se bo namreč poleg elektrike podražilo tudi meso, testenine, mleko, internet, pa tudi vrtci. Mleko v ljubljanskih mlekarnah se bo podražilo za 15 odstotkov, perutnina in drugo meso od 5 do 15 odstotkov, testenine pa celo do 50 odstotkov. Dražja bosta tudi internet in telefonija. Danes dražja elektrika Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij Električna energija se je danes podražila za okoli šest odstotkov. Podražitve z novim letom je že novembra lani napovedalo vseh pet elektrodistribucijskih podjetij, sočasno napoved zvišanja cen v približno enakem znesku pa sedaj presoja Urad RS za varstvo konkurence. Če bo ta ugotovil kartelni dogovor, bo podražitev nična, pojasnjujejo na uradu. Elektro Primorska, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Maribor so novembra lani napovedali, da se bodo z letošnjim 1. januarjem zvišale cene električne energije. Zvišanje cen je posledica razmer na trgih električne energije, so pojasnili, zvišala pa se je tudi omrežnina. Svet Javne agencija RS za energijo je namreč novembra odločil, da se bo omrežnina za distribucijsko omrežje v letu 2008 zvišala za 6,7 odstotka. Račun, kjer sta poleg cene elektrike in omrežnine všteta še davek na dodano vrednost in trošarina, bo tako po pojasnilih elektrodistribucijskih podjetij v povprečju višji za okoli šest odstotkov. V povprečni strukturi računa za gospodinjskega odjemalca predstavlja cena energije okoli 40 odstotkov, cena omrežnine nekaj nad 43 odstotkov, okoli 17 odstotkov znaša davek, manj kot odstotek pa trošarina, so pojasnili v Elektru Maribor. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje. Na uradu sedaj čakajo na odgovore distributerjev. Na podlagi odgovorov udeležencev v postopku bomo presodili, ali je zadeva zrela za odločitev, ali pa bodo potrebna dodatna poizvedovanja, je povedal v. d. direktorja urada Jani Soršak. Če bo urad napovedano podražitev spoznal za nično, bo lahko odjemalec zahteval odškodnino oziroma nanjo ugovarjal, je še pojasnil Soršak. Hkratna napoved višjih cen za približno enak znesek pa bi lahko po mnenju varuha konkurence kazala na kartelno dogovarjanje Foto Reuters Medtem ko v Elektru Maribor postopka, ki ga je uvedel urad, dokler ta poteka, ne želijo komentirati, so v Elektru Gorenjska pojasnili, da so cene električne energije različne, zato ne drži, da gre za kartelni dogovor med distributerji . Dodajajo, da je treba upoštevati, da zaradi spremenjenih cen električne energije na svetovnih trgih slovenska proizvajalca, skupina Holding Slovenske elektrarne in GENi, oblikujeta ceno trgovcem na drobno. Vsak trgovec na drobno se nato samostojno dogovarja za ceno, po kateri bo kupoval oz. prodajal električno energijo, so povedali. Podražitve sicer niso bile nepričakovane, saj so distribucijska podjetja že dlje časa opozarjala na razkorak med nakupno in prodajno ceno električne energije. Te prav tako niso več pod nadzorom države, temveč se prosto oblikujejo na trgu. Ta je od 1. julija lani odprt, uporabniki pa lahko prosto zamenjajo dobavitelja, s čimer naj bi zagotovili dodatno konkurenco na trgu. V šestih mesecih dobavitelji številčnejših zamenjav niso beležili, v Elektru Gorenjska na primer so jih zabeležili pet - en odjemalec je šel k drugemu podjetju, sami so pridobili štiri naročnike. Izkušnje drugih evropskih držav, ki so trg za gospodinjstva odprla pred Slovenijo, kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto ponavadi odloči malo gospodinjstev, v naslednjih letih pa odstotek narašča. Stopnja zamenjav naj bi bila večja, ko bodo na trg prišli novi ponudniki. Teh, predvsem tujih, pa zaradi razmeroma nizkih cen za gospodinjstva zaenkrat po mnenju poznavalcev ni pričakovati. 2008-01-01 STA / M.M./U.Z. 1 2 1.5 0.707 negative 125 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-desetih-letih-do-200-dolarjev.html V desetih letih do 200 dolarjev nafta, bencin, naftni, derivati, cena, podražitev Cena nafte je spet padla pod rekordnih 100 dolarjev, analitiki pa napovedujejo, da se bo še zvišala. Vlagatelji ocenjujejo, da so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden znižale za 1,7 milijona sodov. V preteklih letih je cena nafte doživela strmo rast. V začetku leta 1999 je bilo treba za sod odšteti še manj kot 12 dolarjev. Zdaj se cena že več mesecev spogleduje z mejo 100 dolarjev za sod. V letu 2007 se je tako črno zlato podražilo za več kot 50 odstotkov. Nasprotno je dolar lani izgubil deset odstotkov vrednosti. V sredo je cena zahodnoteksaške lahke nafte v New Yorku z eno samcato transakcijo za kratek čas dosegla točno 100 dolarjev za sod 159 litrov. Mnogi menijo, da se je trgovec želel s tem le zapisati v zgodovino. Danes opoldne je bilo treba za sod, ki bo dobavljen v februarju, odšteti 99,68 dolarja. To je bilo šest centov več kot ob koncu trgovanja v sredo. Razlogi za dvig cene so po navedbah analitikov nasilje v največji afriški proizvajalki nafte, Nigeriji, nemiri v Pakistanu, šibek tečaj dolarja in strah, da zaloge ne bodo zadostile povpraševanju. K rasti cene je pripomogla tudi novica, da je več mehiških pristanišč, iz katerih izvažajo nafto, zaprtih zaradi slabega vremena. Vendar pa je ceno nafte, ki kotira v ameriški valuti, navzgor potiskal predvsem šibak dolar. Severnomorska nafta brent z dobavnim rokom v februarju se je na londonski borzi pocenila za 50 centov na 97,34 dolarja za sod. ZDA so v sredo sporočile, da ne bodo sprostile nacionalnih strateških zalog, da bi znižale ceno. Trgovci pričakujejo objavo tedenskega poročila o ameriških zalogah, po mnenju nekaterih bi lahko cena presegla 100 dolarjev, če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale bolj, kot je pričakovano. Če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale, še posebej, če bo padec večji od pričakovanj ter če upoštevamo geopolitična tveganja in padajoči dolar, bi lahko cena presegla 100 dolarjev, je dejal analitik pri singapurski družbi Purvin&Gertz Victor Shum. Strokovnjaku za nafto z nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo IfW Klaus-Jürgenu Gernu pa se ne zdijo absurdne iti napovedi nemškega inštituta za gospodarska raziskovanja DIW, da bo cena nafte v petih letih dosegla 150 dolarjev, v desetih letih pa celo 200 dolarjev. Dejavnik rasti cen nafte v preteklem letu je bilo povpraševanje po nafti in bencinu na Kitajskem in v Indiji, napetosti v proizvajalkah nafte Nigeriji in Iranu so povzročale negotovost vlagateljev, špekulanti pa so potiskali cene više. Del rasti naj bi bil sicer posledica špekulacij. Načeloma se ni nič spremenilo obstaja zadostna ponudba za zadostitev povpraševanja po surovi nafti, je poudarila tiskovna predstavnica združenja proizvajalcev mineralnih olj MWV Barbara Meyer-Bukow. Če se cena nafte zviša, to slej ko prej doseže potrošnika, ki mora za ogrevanje in gorivo seči globlje v žep. Vendar vse višje cene bencina dušijo potrošnjo in kupno moč - z občutnimi posledicami za konjunkturo. To se utegne še posebej množično odraziti v ZDA, ki so tako kot nobena druga industrijska država odvisne od zasebne potrošnje in surove nafte. Šibkejša konjunktura v ZDA ali celo recesija pa bi imeli vnovič močne posledice za Evropo in preostanek sveta. 2008-01-03 STA/Reuters / D.L. 2 1 1.5 0.707 negative 126 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podrazitvam-ni-konca.html Podražitvam ni konca podražitve, mleko, mlečni, izdelki Nekateri trgovci so potrdilili, da bodo v ponedeljek dvignili cene. Mlečni izdelki bodo dražji tudi do 20 odstotkov. 2008-01-03 Nataša Repovž 1 1 1 0 negative 127 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-ostaja-na-vrhu.html Slovenija ostaja na vrhu slovenija, gospodarstvo, rast, politika, predsedovanje, eu, dun, bradstreer Dun & Bradstreet v januarskem poročilu ohranja rating Slovenije pri DB2b, rating pa je izgubil oznako za rast. Inflacija se bo v tem in naslednjem letu zmanjšala Slovenija, ki ostaja na regionalni lestvici še vedno na vrhu, je prevzela polletno predsedovanje EU, kar za državo predstavlja izziv in prinaša tudi nevarnost, da bo državna administracija zaradi preobilice dela zanemarila domačo politiko, ki postaja v luči zadnjih dogajanj še posebno občutljiva, so danes sporočili iz partnerske družbe Dun&Bradstreeta, bonitetne hiše I. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet poroča, da je slovenska vlada najavila 45 ukrepov za zmanjševanje administrativnih ovir poslovanja, da bi obrnila nižanje pozicije na lestvici težavnosti poslovanja, ki jo pripravlja Svetovna banka. Analitiki Dun & Bradstreet v poročilu omenjajo neskladja v vladajoči koaliciji, visoko inflacijo in nezadostno predanost ekonomski politiki. Od vsega naštetega analitike Dun & Bradstreeta še najmanj skrbi inflacija, ki se bo po predvidevanjih v tem in naslednjem letu zmanjšala. Z letošnjim letom je analitik Darren Middleditch, ki je do sedaj pripravljal poročila za Slovenijo, prevzel poročanje za ZDA in Veliko Britanijo. Od sedaj bo Slovenijo ocenjeval Christian Jenni, so še sporočili iz bonitetne hiše I. 2008-01-03 STA 3 4 3.5 0.707 neutral 128 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/telekom-se-ni-prodan.html Telekom še ni prodan telekom, prodaja, ponudbe Nobena od treh ponudb za nakup državnega deleža v Telekomu ni povsem zadovoljila komisije. Telekom še ni prodan. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje dela kapitalske naložbe RS v Telekomu Slovenije je do danes, ko se je iztekel rok za oddajo zavezujočih ponudb, prejela tri ponudbe in se z njimi okvirno seznanila. Član privatizacijske komisije za Telekom in direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša je sporočil, da nobena od treh ponudb za nakup državnega deleža v Telekomu Slovenije ni povsem zadovoljila privatizacijske komisije. Janša je pojasnil, da so vsi trije ponudniki podali več pripomb in predlogov h kupoprodajni pogodbi. Tako bodo British Telecom, Madgyar Telecom in islandski Skipti pozvali, da do 15. januarja dopolnijo ponudbe. Janša sicer ni želel razkriti nobenih podrobnosti iz ponudb, se najmanj pa cene, ki so jo morebitni kupci ponudili. Ponudbe so oddali britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital, ki se mu je pridružilo še podjetje BT Globalne storitve, madžarski Magyar Telekom in islandski Skipti. Spomnimo ... Slovenija je mednarodni javni poziv za zbiranje izjav o interesu ter ponudb v postopku prodaje državnega 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije objavila 31. avgusta lani. Prejela je 15 vlog za pridobitev statusa registriranega ponudnika, od teh pa je nezavezujoče ponudbe oddalo 12 zainteresiranih kupcev. Konec oktobra je komisija sestavila izbor ponudnikov, ki jih je povabila v drugi krog. Teh je bilo sedem, od katerih se štirje niso odločili za oddajo zavezujočih ponudb. Eden od njih je tudi hrvaški Hrvatski Telekom, katerega uprava je v četrtek na svojih spletnih straneh objavila, da se je po izvedenem skrbnem pregledu ter temeljiti analizi položaja in okoliščin, v katerih se omenjeni delež prodaja, odločila, da ne odda zavezujoče ponudbe. 2008-01-04 D.O./V.L./STA 2 3 2.5 0.707 neutral 129 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nafta-se-bo-se-drazila.html Nafta se bo še dražila nafta, cene, sodček, podražitve, bencin Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Umiritev ne pričakuje nihče. Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod, analitiki pa napovedujejo rast cen. 2008-01-05 Denis Oštir 2 1 1.5 0.707 negative 130 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/varcna-raba-energije.html Varčna raba energije nafta, cene, sod, energija Vedno več slovenskih gospodinjstev se odloča za cenejšo in okolju prijaznejšo porabo energije. 2008-01-06 Vesna Čurkovič 5 4 4.5 0.707 positive 131 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ni-razloga-za-podrazitve.html Ni razloga za podražitve podražitev, cena, hrana, živilo, testenine, mleko, mlečni, izdelek, revščina, drago, draginja Sindikati zadnje podražitve odločno obsojajo. Poudarjajo, da zanje ni tehtnega razloga. Z današnjim dnem so za 30 odstotkov dražji mleko in mlečni izdelki, olje, moka, meso in nekateri mesni izdelki. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS bo zaradi podražitev pripravila akcijo, v kateri bo spremljala cene prehranskih izdelkov pri trgovcih ter nato svojim članom in drugim svetovala, katera veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. ZSSS v luči podražitev še vedno opozarja na nujnost dviga plač. Za stavko odločilen sestanek z vodstvi delodajalskih organizacij bo v sredo. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, želijo z akcijo, v kateri bodo spremljali okoli 20 življenjsko pomembnih artiklov, pritisniti na trgovce, da bi ti vendarle zaustavili svoje apetite po dobičkih , hkrati pa ljudi obveščati, katera trgovska veriga prodaja izdelke primerljive kakovosti po nižjih cenah. Rezultatov ne bodo objavljali le na spletni strani tako kot Zveza potrošnikov Slovenije, kar sicer počne dobro , saj je treba narediti korak naprej, priti mora v vse medije, ljudje morajo zaznati , je dejal Semolič in dodal, da ni realno pričakovati, da bi vsi ljudje hodili od trgovca do trgovca in primerjali cene. Semolič je povedal, da bodo izsledke objavljali v svojem časopisu in tudi v drugih medijih. Potrošniki v skrbeh Umiritve cen hrane, ki so poleg rasti cen nafte glavni vzrok za inflacijo, ni pričakovati. Foto POP TV S konkurenco na področju trgovine se ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v okviru katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev. Če gre soditi po gnečah v trgovinah, se je Slovenija med vikendom mrzlično pripravljala na podražitve. V Ljubljanskih mlekarnah so v zadnjih dneh prodajo povečali kar za tri do štirikrat. Potrošniki so zaradi neustavljive rasti cen   zaskrbljeni. Olje, testenine, mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki so namreč dražji. Potrošniki se s podražitvami srečujejo predvsem v trgovinah, a trgovci pojasnjujejo, da so za višje cene krivi dobavitelji, ti pa se izgovarjajo na višje cene surovin. V Mercatorju so se za 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika in kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka. Obljubljajo, da bodo podražitve blažili predvsem z nižjimi maržami in akcijami. Z januarjem so v nekateri slovenskih občinah napovedali tudi podražitve komunalnih storitev, kot so voda, elektrika, kanalščine in odvoz smeti, kjer je država do sedaj dokaj uspešno omejevala rast cen. Dražji bodo tudi vrtci in oskrba na domu. V Ljubljanskih mlekarnah, kjer so cene izdelkov že maja lani zaradi uvedbe evra zvišali za šest do sedem odstotkov, nato oktobra še za 11 odstotkov, bodo januarja letos cene zvišali za 12 do 16 odstotkov. Dražje cene utemeljujejo z višjimi cenami vhodnih surovin, kot so mleko, embalaža, energija. Če se bodo surovine še podražile, bodo Ljubljanske mlekarne cene izdelkov še zvišale. Cene hrane v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra. Znatneje se je podražilo tudi olje. Olje Oljarne Fram se je po podatkih Mercatorja podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda pa od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december. V Žitu so pojasnili, da bodo testenine dražje od 18 do 31 odstotkov, saj se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice, močno podražila tudi elektrika, ki predstavlja v njihovi dejavnosti  velik del stroškov. Podražila se je tudi nafta, ki posledično vpliva na rast vseh transportnih stroškov. Za povprečno 10 odstotkov je dražja tudi čokolada, . Marca neupravičene podražitrve mesa in jajc V Celjskih mesninah pravijo, da se bo cena dvignila, ker je slovenskega mesa vse manj, kar drži, saj kmetje ob takšnih pogojih ne morejo preživeti, zato živino preprosto prodajajo tujcem. Medtem ko se zimski val podražitev živil še ni končal, pa se že obetajo novi, spomladanski dvigi cen. Že marca se bodo občutno podražila meso in  jajca. Mesnopredelovalna industrija, ki ima v primeru novih podražitev mesa v svojih rokah škarje in platno, izsiljuje slovenske kmete. Kmetje namreč prodajojo meso zadrugam, zadruge mesnopredelovalni industriji, ta pa trgovcem.  V tej verigi so najmočnejše mesnopredelovalna industrija oziroma klavnice. Namesto, da bi kupovale meso pri slovenskem kmetu, ga kupujejo v tujini, tudi slovenskega, čeprav po višji ceni. Z zadostno količino mesa potem navidezno zmanjšujejo ali odpovedujejo naročila pri slovenskih kmetih. Ti se v bitki za lasten obstoj ustrašijo odpovedi naročil in so pripravljeni prodajati za smešno nizko ceno, da bi se jim povrnil vsaj del vloženih stroškov. Mesnopredelovalna industrija tako na hitro pride do večje količine mesa po ugodnih cenah, ki pa ga trgovcem prodaja po neupravičenih cenah. 2008-01-07 STA / Š.Z./S.L./N.M. 2 1 1.5 0.707 negative 132 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pregled-prelozen.html Pregled preložen paloma, uprava, mateja, perger, razrešitev, bajuk, odkup, kad, sod Skrbni pregled v Palomi je na željo zainteresiranih kupcev preložen za dva tedna. Usoda Palome bo znana najpozneje 15. aprila. Za ta teden načrtovani začetek druge faze podrobnega pregleda v sladkogorski tovarni papirja Paloma, katere nekaj manj kot 71-odstotni delež prodajata Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod, je preložen za dva tedna. Kot so pojasnili v Kadu, so pregled preložili na željo zainteresiranih kupcev, tako da se bo ta začel 21. januarja, izboljšane zavezujoče ponudbe pa bodo lahko oddali do 6. februarja. Kad in Sod prodajata skupaj 70,97-odstotni lastniški delež v Palomi, sredi decembra pa so bili izbrani trije ponudniki, ki so oddali zavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža, vključno s predložitvijo bančne garancije za plačilo celotne kupnine. Ponudbe je pred časom oddalo sedem zainteresiranih kupcev, tako imenovani omejen skrbni pregled podjetja pa jih je opravilo pet. Neuradno je šlo za slovaško skupino SHP, madžarsko podjetje Paper and More, hrvaškega distributerja Palominih izdelkov Alca, črnogorsko družbo za upravljanje investicijskih skladov Prima ter edino domače podjetje P33. Največ prahu je dvignil prav slednji, saj naj bi po pisanju nekaterih medijev šlo za poskus menedžerskega prevzema družbe s strani aktualne Palomine uprave, kar pa sta tako predsednik uprave Danilo Marin kot članica uprave Mateja Perger že večkrat zanikala. Usoda večinskega deleža Palome naj bi bila znana najpozneje do 15. aprila, ko bo tudi potekla veljavnost ponudb. 2008-01-08 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 133 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-kriv-za-podrazitve.html Kdo je kriv za podražitve? podražitev, mleko, cena, drago, draženje, trgovina, zaloga, nakup, kmetijsko, gozdarska, zbornica, trgovina, trgovec, kmet Po besedah kmetov in pridelovalcev so za najnovejši val podražitev krivi trgovci s svojimi visokimi maržami. Kmetje trdijo, da odkupne cene mleka ne pokrijejo vseh stroškov pridelave. Kmetje, združeni v Kmetijsko-gozdarsko zbornico KGZS, in predstavniki rejcev so na novinarski konferenci za najnovejše podražitve mleka in mesa okrivili izključno trgovce. Kot pravijo, so prav marže trgovcev krive za visoke maloprodajne cene izdelkov. Predsednik KGZS Peter Vrisk je pojasnil, da trenutne odkupne cene kmetijskih pridelkov ne pokrijejo vseh naraščajočih stroškov pridelave. Tako po njegovih besedah odkupna cena mleka pokrije le 89 odstotkov stroškov pridelave. Kot najbolj kritično je izpostavil živinorejo, ki temelji na vse dražji kupljeni krmi. Kmetje in rejci trdijo, da so se odkupne cene mesa in mleka spremenile le za malenkost, kupci v trgovinah pa morajo kljub temu po novem odšteti med devet in 20 odstotkov več. Maloprodajne cene mleka in mesa so se v preteklih letih postopno dvigovale, v letu 2007 pa izjemno povečale. Pri mleku je bila ta rast za več kot 20 odstotkov, pri mesu mladega pitanega goveda za približno 14, pri teletini za 9 in pri svinjini za 19 odstotkov. To pomeni, da dviga maloprodajnih cen ne moremo pripisati dvigu odkupnih cen, saj so se te spremenile le za malenkost ali pa so ostale nespremenjene oziroma se zmanjšujejo, kot je to primer pri mesu. Ekonomske razmere so se izboljševale le za predelovalce in trgovce, nikakor pa ne za rejce, je poudarila vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Neva Pajntar. Trgovci po besedah kmetov služijo tudi na račun mesa. Po podatkih zbornice kmet za liter mleka danes dobi 22 odstotkov več kot pred letom dni. Prav tako 22 odstotkov več za liter mleka iztrži mlekarna. Trgovci pa na drugi strani po besedah kmetov danes za liter mleka v trgovinah računajo 50 odstotkov več kot pred letom dni. Nesorazmerno pa so cene rasle tudi pri drugi hrani, opozarjajo kmetje in rejci. Tako kmet danes pri prodaji za kilogram govedine dobi 5,5 odstotka več kot lani. Trgovec pa za kilogram govedine zaračuna 15 odstotkov več kot pred letom dni. Pri teletini je razkorak še večji. Čeprav je meso pri kmetu celo cenejše od govedine - odkupijo ga za 2,6 evra za kilogram - jo trgovci prodajo za kar 14,4 evra na kilogram, kar je 5,5-krat dražje. Vrisk Trgovci izkoriščajo neenotnost Vrisk je prepričan, da bi se morali predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati in enotno nastopiti proti trgovcem. Predsednik KGZS Peter Vrisk je prepričan, da trgovci izkoriščajo neenotnost živilske industrije in kmetov in dosegajo visoke marže. Situacija, kjer imajo trije veliki trgovci v slovenskem prostoru v rokah daleč največji delež celotne trgovine, postavlja tako živilsko industrijo kot kmete v težak položaj, meni Vrisk, ki poudarja,da se bodo morali tudi predstavniki živilske industrije kapitalsko povezati. To bi omogočilo zmanjševanje stroškov v podjetjih živilske industrije in bolj enoten pristop do velikih trgovcev, je prepričan Vrisk. Država bi morala z instrumenti fiskalne politike in s protimonopolno zakonodajo ta trg urediti, je poudaril predsednik KGZS, ki vzroke za dvig cen išče tudi pri uporabi poljščin v energetske namene in v podnebnih spremembah, ki tudi vplivajo na zmanjševanje pridelka. Odpirajo se povpraševanja na novih trgih, ki dobivajo večjo kupno moč, sploh trgi Kitajske, Indije in ostalih držav daljnega vzhoda, dodaja Vrisk. 2008-01-08 M.K./D.O./STA 2 1 1.5 0.707 negative 134 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/luki-koper-grozi-stavka.html Luki Koper grozi stavka luka, koper, stavka, sindikat, žerjavist, plača, povišica Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper je za 15. januar napovedal stavko. Sindikat Luke Koper zahteva povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. V Luki Koper so se pripravljeni pogovarjati, saj so marsikaterim željam sindikatov že ugodili, a tokratne zahteve so zanje s finančnega vidika nevzdržne. Te zahteve so za Luko Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika nevzdržne in bi pomenile takojšnjo stagnacijo. Poleg tega mora uprava družbe ščititi dolgoročne interese vseh zaposlenih, kakor tudi delničarjev in poslovnih partnerjev. Uprava predstavnike sindikata žerjavistov poziva, naj svojo odločitev pretehtajo in naj se vrnejo za pogajalsko mizo. V Luki Koper so razočarani Konec lanskega oktobra je uprava Luke Koper s Sindikatom pristaniških delavcev Slovenije, Sindikatom luških dejavnosti Slovenije in s sindikatom žerjavistov podpisala dogovor o zvišanju osnovne plače za pet odstotkov s klavzulo, da se odstotek prilagodi izidu pogajanj med sindikati in delodajalci na državni ravni, v kolikor bo ta ugodnejši. Poleg tega so z omenjenimi sindikati v zadnjem letu začeli intenzivna pogajanja glede prenove panožne kolektivne pogodbe in hkrati reforme sistematizacije delovnih mest. Zahtevano povišanje bi po izračunih uprave pomenilo dvig plače za okoli 35 odstotkov. K temu prišteto zahtevano povišanje osnovne plače za vse zaposlene za 30 odstotkov, bi to v primeru ožje skupine zaposlenih, približno 150 ljudi, dejansko pomenilo dvig plače za približno 70 odstotkov. Uprava Luke Koper ne zavrača stavkovnih zahtev sindikata žerjavistov in se je pripravljena o vseh točkah pogovarjati. Ugodila je že stavkovnim zahtevam po spoštovanju zakona o delovnih razmerjih pri odrejanju dela preko polnega delovnega časa. Glede ostalih finančnih zahtev pa je predstavnike sindikata napotila na pogajanja o spremembi kolektivne pogodbe, ki so že v teku in naj bi se zaključila predvidoma aprila letos. Plače v Luki Koper so sicer nad slovenskim povprečjem. Medtem ko je septembra lani povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1.259 evrov, pa bruto plača žerjavista v Luki Koper vključno s trinajsto plačo znaša v povprečju okoli 1.700 evrov mesečno. Poleg tega Luka Koper svojim zaposlenim plačuje tudi dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, v podjetju pa uporabljajo tudi druge vzvode za nagrajevanje zaposlenih. 2008-01-09 STA 2 1 1.5 0.707 negative 135 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kmetje-bodo-stavkali.html Kmetje bodo stavkali meso, kmet, stavka, meja, odkupnina, bojkot Kmetje zaradi prenizkih odkupnih cen živine napovedujejo bojkot. Meso bodo začeli odvažati čez mejo. 2008-01-10 Blaž Jarc 1 1 1 0 negative 136 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sz-z-novimi-pobudami.html SŽ z novimi pobudami prevoz, slovenske, železnice, promet, ljubljana, primestje Vodstvo Slovenskih železnic se je sestalo s predstavniki primestnih občin, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa. V Ljubljano se dnevno pripelje 120 tisoč potnikov, približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikov vsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani. Prevladujejo potniki iz Posavja, z Gorenjske in s Štajerske, za četrtino se je povečalo število potnikov z Gorenjske in za desetino proti Dolenjski. Kar 60 odstotkov potnikov se pripelje v Ljubljano med 6. in 9. uro, polovica potnikov se odpelje iz Ljubljane med 14. in 17. uro. V jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske železnice prepeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti, v istem obdobju se je tudi povečal delež železnic v javnem potniškem prevozu iz 10 na 30 odstotkov. Vir Slovenske železnice Vodstvo Slovenskih železnic SŽ se je v tem tednu sestalo z župani in predstavniki primestnih občin z namenom, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa med Ljubljano in primestnimi kraji. Sestanek je bil sklican na pobudo SŽ, udeležili pa so se ga predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji in Trzin ter predstavnik Ministrstva za promet. SŽ bodo tako spremenile prometno organizacijo in nabavile nova prevozna sredstva. Do leta 2011 bodo nabavile 14 elektromotornih EMG in 6 dizelmotornih garnitur, do leta 2013 tudi 30 sodobnih potniških vagonov. Pripravile bodo nove ponudbe za starejše, pospeševale prodajo abonentskih vozovnic, predvsem polletnih in letnih, in uvedle mestno vozovnico, ki bo veljala en dan za neomejeno število voženj v posameznem regijskem prometnem vozlišču. Potniki iz primestja bodo lahko z vozovnico za npr. Ljubljano, brez doplačila potovali v vozlišču. SŽ z novimi pobudami Slovenske železnice so decembra ponovno postale upravljavec javne železniške infrastrukture z možnostjo dajanja pobud v zvezi z železniško infrastrukturo. SŽ so tako predlagale izgradnjo novih postajališč. Predlog predvideva tudi izgradnjo novih postajališč, treh na kamniški progi, dveh na progi Ljubljana-Logatec, treh na progi Ljubljana-Grosuplje, petih na progi Ljubljana-Litija in treh na progi Ljubljana-Kranj. Slovenske železnice pripravljajo tudi projekt revitalizacije postaj, ki predvideva prenovo postaj, izgradnjo novih objektov za potrebe potnikov, parkirne hiše ter objekte za druge namene. Zadovoljni predstavniki občin Župani in predstavniki občin so pozdravili pobudo SŽ za skupni sestanek in izgradnjo novih postajališč. Občine so opozorile na nevzdržno povečanje cestnega prometa in težave, ki iz tega izvirajo, zavzele so se za povečanje javnega potniškega prometa, posodobitev železniške infrastrukture in projekt enotne vozovnice. Občine so izrazile veliko pripravljenost za sodelovanje ter uskladitev prostorskih aktov, ureditev dostopa do postajališč in izvedbo ustrezne prometne ureditve. Občine, ki nimajo neposredne povezave z železniško progo so se za potrebe občanov, po vzoru občine Šmartno ob Litiji, zanimale za uvedbo avtobusnega prevoza do železniške postaje. 2008-01-11 M.M. 4 4 4 4 4 3 3.833 0.408 positive 137 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lasko-tozi-varuha-konkurence.html Laško toži varuha konkurence laško, pivo, pivovarna, urad, varstvo, varuh, konkurence, mercator Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je urad kasneje priznal svojo napako in ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj le 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil. V tožbi očitajo varuhu konkurence, da je napačno izračunal skupno lastništvo Laškega in povezanih družb v Mercatorju, postopka proti njim pa kljub temu ni ustavil. V Pivovarni Laško so danes povedali, da želijo s tožbo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. Pojasnili so tudi, da nikdar niso oporekali managerskemu odkupu Mercatorja, motili pa so jih domnevni pritiski in izsiljevanje nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki se je zavzemal za managerski odkup. Znova so zavrgli tudi navedbe urada, da skupaj s povezanimi družbami, med katerimi so tudi Infond Holding, Center naložbe in Kolonel, obvladujejo 57-odstotni delež v Mercatorju. 2008-01-11 STA / T.J. 2 2 2 0 negative 138 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-lahko-zamenjate-tolarje.html Še lahko zamenjate tolarje deželna, banka, nkbm, menjava, denar, evro, tolar, centralna, banka, slovenije Zunaj je še za 17 milijard tolarjev. Od marca jih bo mogoče spet brezplačno zamenjati v Deželni banki in NKBM. Od marca bo spet mogoče brezplačno menjati tolarje v NKBM in Deželni banki Banka Slovenije na svoji blagajni v Ljubljani vsak delovni dan dopoldne brezplačno zamenjuje tolarje v evre. To storitev sta zanjo do konca leta 2007 brezplačno opravljali tudi NKBM in Deželna banka Slovenije, znova pa jo bosta začeli opravljati 12. marca, je Banka Slovenije objavila na svoji spletni strani. V omenjenih bankah bo mogoče tolarje zamenjati do konca leta. Sredi decembra 2007 je bilo po podatkih Banke Slovenije zunaj nekaj več kot 12 milijard tolarske gotovine. To predstavlja dobrih pet odstotkov vrednosti v primerjavi s tisto konec oktobra 2006, ko se je začel trend njenega upadanja. Banka Slovenije tolarsko gotovino brezplačno zamenjuje na blagajni na Slovenski cesti 35 v Ljubljani, vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Kovance se lahko zamenja do konca leta 2016, bankovce pa brez časovne omejitve. Tolarske bankovce je za menjavo v evrske mogoče poslati tudi po pošti. Pošiljka mora biti naslovljena na Banko Slovenije gotovinsko poslovanje. Evrsko gotovino bo Banka Slovenije poslala nazaj z vrednostnim pismom ali ga nakazala na pošiljateljev bančni račun, so še navedli v centralni banki. 2008-01-12 STA / D.L. 4 3 3.5 0.707 neutral 139 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prevozniki-vztrajajo-pri-zahtevah.html Prevozniki vztrajajo pri zahtevah avtoprevozniki, tovornjakarji, stavka, stavkovni, val, javni, sektor, zasebniki, sindikati, splošna, stavka Še vedno zahtevajo vnovično uvedbo davčnih olajšav, subvencije za nakup ekoloških vozil ter elektronsko cestninjenje. Sekcija avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se je danes odzvala na trditve, ki se v zadnjih dneh pojavljajo o zahtevah avtoprevoznikov in zaradi katerih ti grozijo s protestom 25. januarja letos. Predsednik sekcije Andrej Klobasa je v sporočilu za javnost zapisal, da se prevozniki zavzemajo za vnovično uvedbo davčnih olajšav za investicije vseh samostojnih podjetnikov, mikro in malih podjetij. Le z davčnimi vzpodbudami bi namreč lahko zagotovili konkurenčno sposobnost tega dela gospodarstva. Avtoprevozniki se pritožujejo nad dolgimi čakalnimi vrstami kamionov, zato se zavzemajo za spremembo načina cestninjenja s satelitskim ali katerim drugim. Zavzemajo se tudi za subvencije za nakup sodobnih ekoloških vozil ter za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, kar bi odpravilo čakalne vrste kamionov. Če vladi slednjega ne bo uspelo zagotoviti do konca julija prihodnje leto, bi v skladu z njihovo zahtevo cestni prevozniki do vzpostavitve tega sistema lahko po vseh cestah vozili brezplačno. Klobasa je odločno zavrnil namigovanja na politično ozadje protesta in poudaril, da prevozniki niso zmanipulirano sredstvo za dosego drugih ciljev. Na koncu je še dodal, da je tudi v dokumentih vlade skrb za mala podjetja in ekologijo na prvem mestu. Sekcija avtoprevoznikov odločno zavrača namigovanja, da gre pri napovedi protesta za zlorabo prevoznikov za dosego interesov upravnega odbora OZS. Foto Kanal A S tem se je Klobasa odzval na sobotni odziv generalnega sekretarja Avtoprevozniške zbornice Emila Milana Pintarja, ki nasprotuje stavki, ki jo napoveduje obrtna zbornica. Kot je poudaril, naj bi šlo pri tem za zlorabo avtoprevoznikov za dosego interesov upravnega odbora OZS. 2008-01-14 STA / T.J. 3 2 2.5 0.707 neutral 140 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavke-v-luki-koper-ne-bo.html Stavke v Luki Koper ne bo žerjavisti, stavka, luka, koper Za torek napovedane stavke žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper in drugih voznikov razkladalnih vozil ne bo. Med sindikatom žerjavistov in upravo Luke Koper so ves dan potekala pogajanja, na koncu pa so podpisali sporazum, stavko pa odpovedali. Stavko žerjavistov so odpovedali, ker so se uspeli dogovoriti z upravo Luke Koper. Kot so sporočili iz Luke Koper, so sindikati z luko podpisali sporazum o sedemodstotnem zvišanju plač za vse zaposlene v luki, žerjavisti in drugi vozniki razkladalnih vozil pa bodo prejeli še dodatek za odgovornost do oseb in okolja v višini 25 odstotkov na osnovno plačo. Tako je odpadla stavka, ki jo je Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper napovedal za torek ob 9. uri. Ob napovedi stavke je sindikat zahteval povišanje delovnega mesta upravljalec dvigal ter voznik železniških vozil s sedanjega sedmega v deseti plačilni razred, poleg tega pa še povišanje osnovne plače za vse zaposlene. Te zahteve so v Luki Koper, ki ima več kot 700 zaposlenih, s finančnega vidika ocenili za nevzdržne. Po njihovem mnenju bi pomenile takojšnjo stagnacijo, so pa dodali, da ne zavračajo stavkovnih zahtev in da so se o njih pripravljeni pogajati. 2008-01-14 STA / N.M./T.J. 4 5 4.5 0.707 positive 141 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kurilno-olje-cenejse.html Kurilno olje cenejše bencin, olje, naftni, derivat Bencin bo dražji, dizelsko gorivo in kurilno olje pa se bosta pocenila. Bencin je dražji, dizel pa cenejši. Opolnoči se bo cena za liter 95-oktanskega bencina zvišala za 0,004 evra na 1,059 evra, liter 98-oktanskega bencina pa se bo podražil za 0,002 evra na 1,074 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,017 evra na 1,055 evra na liter, kurilno olje pa bo cenejše za 0,019 evra, tako da bo liter stal 0,720 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2008-01-14 Š.Z./STA 4 3 3.5 0.707 neutral 142 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mura-ostaja-slovenska.html Mura ostaja slovenska mura, prevzem, kumperščak, cotman, vizjak, žerjav Predsednik Murine uprave Kumperščak je povedal, da prevzema družbe ne načrtuje nihče in ob tem poudaril, da je Mura stabilno podjetje. Mura je stabilno podjetje, prevzema družbe ne načrtuje nihče, zato lastniška struktura ostaja nespremenjena, je na novinarski konferenci ob obisku ministrice za delo Marjete Cotman ter gospodarskega in prometnega ministra Andreja Vizjaka in Radovana Žerjava, v Muri povedal predsednik uprave Aleš Kumperščak. Lastniška struktura Mure ostaja nespremenjena, je zatrdil Kumperščak Prvi mož Mure je tudi dejal, da so proizvodne zmogljivosti polno zasedene, pomagajo jim tudi kooperanti, družba pa da bo nadaljevala politiko iz preteklosti, kar pomeni zmanjševanje števila zaposlenih po načelu naravnega odliva. Po njegovih besedah bodo lanski poslovni rezultati zelo podobni rezultatom iz leta 2006, za leto 2008 pa da imajo v družbi smele načrte preoblikovanja in prestrukturiranja. Minister Vizjak, ki se je z upravo Mure skupaj s kolegoma srečal zaradi ugibanj o morebitni spremembi lastništva družbe, je po sestanku dejal, da je Mura eden najpomembnejših gospodarskih subjektov, sleherna informacija, ki povzroča negotovost, pa da je skrb zbujajoča tudi za vlado. Kot je dejal, so ministri z obiskom želeli od najodgovornejših takoj dobiti ustrezne informacije. Ob tem je poudaril, da je pomirjen in vesel , da je Mura stabilno in polno zaposleno podjetje pred prenovo in opozoril, da je gospodarsko ministrstvo leta 2003 Muri odobrilo državno pomoč v višini 10 milijonov evrov. Ministrica Cotmanova se je pred srečanjem z upravo sestala tudi s predstavniki sindikata in sveta delavcev, pogovarjali pa so predvsem o ogroženosti delovnih mest. Cotmanova je povedala, da je dobila zagotovila, da delovna mesta niso ogrožena, Kumperščaku pa je predlagala, da bolj sodeluje s sindikatom oz. delavci. 2008-01-14 STA / N.K. 4 3 3.5 0.707 neutral 143 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bogati-na-racun-podrazitev.html Kdo bogati na račun podražitev? podražitev, kmet, trgovec, proizvajalec, hrana, denar V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv? V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov in testenin. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv? 2008-01-14 Matjaž Tanko 1 2 1.5 0.707 negative 144 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vse-manj-ekonomsko-svobodni.html Vse manj ekonomsko svobodni slovenija, ekonomska, svoboda, indeks, denar, ekonomija Slovenija je padla na lestvici ekonomske svobode. Je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi. Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki je bila merjena v 157 državah, zasedla 75. mesto. Na lestvici je tako precej padla, saj je lani zasedala 58. mesto. Tudi letos sta na vrhu lestvice Hongkong in Singapur. Slovenija bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode. Še posebej problematičen je trg dela. Medtem pa je v zadnjem letu stopnja ekonomske svobode po vsem svetu ostala praktično nespremenjena, je razvidno iz danes objavljenega poročila o ekonomski svobodi. Indeks ekonomske svobode kaže na skupno izboljšanje svobode v samo dveh od skupno petih skupin opazovanih držav. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Kot omenjeno, zaseda 75. mesto, kar je glede na lansko leto znižanje za 17 mest. Med vsemi 41 evropskimi državami se uvršča na 33. mesto, kar je šest mest nižje kot lani. Slovenija po indeksu tudi ne dosega evropskega povprečja, so sporočili iz Društva za svobodno družbo. Kot meni Mitja Steinbacher iz društva, je stanje zaskrbljujoče, saj so dejavniki, ki definirajo ekonomsko svobodo, temeljni pogoj za uspešno ustvarjanje nove vrednosti, ki je potrebna za dvig standarda vseh. Hkrati pa bi se morali vsi spleteni resno zamisliti o svojem prispevku pri tem . Slovenija po Steinbacherjevih besedah bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode, kar je po njegovi oceni še posebej problematično. Pri tem posebej izstopajo obseg državne potrošnje, trg dela ter nespoštovanje lastninskih pravic. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Foto Aleksa Čupić Steinbacher je spomnil na izvajanje gospodarskih in socialnih reform po svetu in opozoril, da je treba v Sloveniji takoj izpeljati reforme, ki bodo prispevale k zmanjšanju državne potrošnje ter s tem k znižanju davkov, k umiku države iz gospodarstva ter odpravi omejitev na trgu dela, ki ovirajo njegovo normalno delovanje. Neuspeh pri tem nam lahko ogrozi naš dolgoročni napredek, odrazil pa se bo na nadaljnjem padanju na lestvici indeksa ekonomske svobode, je dodal. Na vrhu Hongkong in Singapur Na vrh lestvice se sicer že štirinajstič zapored uvrščata Hongkong in Singapur. Azijsko-pacifiško regijo, ki ima kar štiri države med prvo deseterico, dopolnjujeta Avstralija na četrtem in in Nova Zelandija na šestem mestu. Deseterico najvišje uvrščenih držav zaokrožujejo Irska 3. mesto, Švica 9. mesto in Velika Britanija 10. mesto, ki so hkrati tudi najvišje uvrščene evropske države, ter ZDA 5. mesto, Kanada 7. mesto in Čile 8. mesto kot najvišje uvrščene na obeh ameriških celinah. Na letošnji lestvici je samo sedem izmed 157 državami uvrščenih med svobodne ekonomije, 23 jih je uvrščenih med pretežno svobodne ekonomije, 51 držav pa med delno svobodne. Med pretežno nesvobodne je uvrščenih 52 držav, medtem ko je preostalih 24 držav, kar je več kot lani, uvrščenih v skupino ekonomsko represivnih držav. Glede na lansko uvrstitev je največ pridobil Egipt, ki se je deloma zaradi izboljšanja poslovnega okolja in deloma zaradi davčnih reform povzpel s 106. na 85. mesto, medtem ko je na lestvici najbolj nazadovala Gvajana. Predvsem visoka državna potrošnja in razširjena korupcija sta njeno oceno znižali za pet točk, s čimer je nazadovala s 118. na 136. mesto. Rezultati za leto 2008 znova podcenjujejo sporočilnost preteklih izdaj, predvsem to, da je ekonomska svoboda močno povezana z dobrimi ekonomskimi rezultati. Kot navaja študija, imajo najbolj svobodna gospodarstva sveta dvakrat višji dohodek na prebivalca od povprečja v drugi petini najvišje uvrščenih držav in več kot petkrat višjega, kot je povprečje zadnje petine najnižje uvrščenih držav. Najvišje na lestvici med regijami ostaja Evropa, sledita ji obe Ameriki. Ostale regije so pod svetovnim povprečjem in si sledijo takole azijsko-pacifiška, Bližnji Vzhod/Severna Afrika in Podsaharska Afrika. Evropske države v povprečju izboljšujejo svoje ocene ekonomske svobode, predvsem zaradi zniževanja davkov in izboljšanja poslovnega okolja, s čimer želijo ustvariti ugodno klimo za tuje investitorje. Avtorji poročila opozarjajo, da največji problem Evrope, ki v povprečju sicer pridobiva na ekonomski svobodi, ostaja močno obremenjujoč trg dela, ki znižuje ustvarjanje novih delovnih mest. 2008-01-15 STA 2 2 2 0 negative 145 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/usklajeno-dvigovanje-cen.html Usklajeno dvigovanje cen urad, za, varstvo, konkurence, pekarne, žito, klasje, mlinotest, cene, zakon Varuh konkurence je sprožil postopek proti pekarnam, ki so istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Štirje proizvajalci pekovskih izdelkov naj bi istočasno napovedali dvig cen pekovskih izdelkov, je urad za varstvo kunkurence danes objavil v Uradnem listu. Urad je postopek ugotavljanja kršitve zakona uvedel proti družbam Žito, Mlinotest, Klasje ter Ptujske pekarne in slaščičarne. Postopke je urad proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani, torej sočasno z uvedbo postopkov zoper trgovske družbe, mlekarne in predelovalce mesa. Urad je postopek proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani. Navedene družbe naj bi po ugotovitvah urada istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi omenjene družbe usklajeno ravnale oz. se sporazumele glede določanja cen pekovskih izdelkov in drugih pogojev poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Sloveniji in na skupnem trgu, piše v izvlečku odločbe o uvedbi postopka. Urad poziva fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da mu v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo ter pošljejo pisna mnenja o postopku ter dokumente, ki bi bili lahko pomembni za odločitev. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence prav tako decembra lani uvedel postopke zaradi domnevno usklajenega delovanja zoper trgovske družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš, mlekarne Ljubljanske mlekarne, Pomurske mlekarne in Mlekarna Celeia ter mesnopredelovalno industrijo Mesnine dežele Kranjske, Kras, Mesna industrija Primorska in Košaki. 2008-01-18 STA 2 2 2 0 negative 146 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-vodstvo-grozilo-delavcem.html Je vodstvo grozilo delavcem? stavka, mura, delavci Murini delavci so v brezizhodnem položaju. Vodstvo podjetja naj bi skušalo preprečiti poročanje o stanju v Muri. 2008-01-19 A.Z. 1 1 2 2 1 1 1.333 0.516 negative 147 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sindikat-podpira-razvoj.html Sindikat podpira razvoj sindikat, delavcev, paloma, sladki, vrh, pergam, nives, hrovat, jože, korotaj, danilo, marin, mateja perger Palomin sindikat je ogorčen nad izjavami vodstva tovarne, da naj bi delavce vznemirile odločne poteze za večji razvoj družbe. Sindikat podpira razvoj in investicije ter posodobitve proizvodnje, vendar samo tiste odločitve in ukrepe, ki so smiselni in ekonomsko upravičeni. Na aktualna dogajanja v sladkogorski tovarni Paloma se je danes odzval tudi tamkajšnji sindikat, ki je ogorčen nad trditvami vodstva družbe, da naj bi predstavnike delavcev vznemirile njihove bolj odločne poteze za večjo učinkovitost in racionalno poslovanje družbe. V sindikatu zavračajo tudi obtožbe o osebnih interesih predsednika sveta delavcev. Predsednica sindikata Pergam v Palomi Nives Hrovat je v pisni izjavi za javnost zapisala, da v sindikatu in svetu delavcev že dalj časa opozarjajo na napake in pozivajo k ukrepom za izboljšano poslovanje družbe. Po njenih besedah sindikat namreč podpira razvoj in investicije ter posodobitve proizvodnje, vendar samo tiste odločitve in ukrepe, ki so smiselni in ekonomsko upravičeni. Vodstvo sindikata je kot nesmiselno označilo odločitev uprave, da dejavnost vzdrževanja prenese na zunanjega izvajalca, saj to po njihovem ne more biti dolgoročna rešitev, zlasti zaradi starosti strojev in s tem povezanih njihovih pogostejših okvar, zaradi česar bi servisne usluge lahko pobrale velik del prihodka. Palomine sindikaliste zato čudijo trditve uprave, da naj bi s takimi odločitvami posegli v polje osebnih interesov predsednika sveta delavcev in člana sindikata Jožeta Korotaja. S takšnimi trditvami naj bi uprava Palome neupravičeno in namerno blatila človeka, ki med zaposlenimi uživa podporo in ugled. V sindikatu zavračajo obtožbe o osebnih interesih predsednika sveta delavcev. Foto Kanal A Rešitev sedanjega položaja Palome po mnenju sindikata ni v dezinvestiranju ali razdelitvi družbe na majhne dele ter prenosu ali odpuščanju delavcev, pač pa v pravilnih poslovnih odločitvah, v usklajenem in sposobnem poslovodstvu in upravi ter posodobitvi proizvodnje in zmanjševanju stroškov. Vendar v zmanjševanju vseh stroškov, ne pa tako kot sedaj samo stroškov dela, ki prizadenejo takoj in neposredno delavce. Rezultati delavcev so vidni takoj, v količini in kakovosti proizvedenih izdelkov ter ostalih opravljenih delih, rezultati uprave pa v poslovnih rezultatih, ki pa so iz leta v leto slabši, so še dodali v Palominem sindikatu. Sicer pa se je tudi vodstvo Palome danes znova odzvalo in še enkrat zavrnilo zadnja podtikanja, neresnice in namigovanja o dogajanjih v Palomi . Po njihovem Paloma nujno potrebuje bolj intenzivne procese in ukrepe za večjo učinkovitost, tem pa v upravi sledijo z namero preselitve dejavnosti vzdrževanja na zunanjega izvajalca, kamor bi prezaposlili tudi vse dosedanje sodelavce Palome s tega področja. V procesu lastninjenja ravnamo skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi. Delujemo skladno s sklepi nadzornega sveta in predstavnikov lastnikov. Pri skrbi za večjo konkurenčnost Palome si prizadevamo za ohranitev kar največjega števila delovnih mest, saj je bil to ključni razlog za pripojitev Palome Horgen, obrata v Ceršaku, k Palomi. Za pripojitev in sanacijo smo se odločili prav z namenom, da ohranimo delovna mesta in poskrbimo za 100 zaposlenih, se je na trditve sveta delavcev odzval predsednik uprave Danilo Marin. Članica uprave Mateja Perger je v pisni izjavi za javnost tudi zavrnila očitke o prejeti odpravnini, potem ko je bila lani razrešena z mesta predsednice uprave. Kot je zatrdila, v Palomi ni nikoli niti zahtevala, niti prejela kakršnekoli odpravnine. 2008-01-20 STA / M.M. 2 2 3 3 3 2 2.5 0.548 neutral 148 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/decembra-drazji-industrijski-proizvodi.html Decembra dražji industrijski proizvodi industrija, statistika, analiza, cena, rast, nižanje, zvišanje Statistiki so nižje cene kot pred letom dni zabeležili v proizvodnji računalnikov, nadpovprečno pa so se zvišale v oskrbi z elektriko. Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili decembra lani v primerjavi z mesecem prej dražji za 0,2 odstotka. Od začetka leta 2007 so se cene industrijskih proizvodov povečale za 4,2 odstotka, v primerjavi z decembrom 2006 pa za 3,4 odstotka. Cene izvoznih proizvodov so bile višje za 0,3 odstotka, cene na domačem trgu pa za 0,1 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil Izvozni industrijski proizvodi Po nekajmesečnem vztrajnem padanju cen izvoznih industrijskih proizvodov so se decembra v primerjavi z novembrom te v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, cene na trgih zunaj območja evra so se zvišale za 0,6 odstotka, na trgih območja evra pa za 0,2 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 1,6 odstotka, v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken za 1,1 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav za 1 odstotek, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 0,9 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 0,7 odstotka. Med izvoznimi cenami industrijskih proizvodov pa je statistični urad zabeležil znižanje cen samo v proizvodnji strojev in naprav za 0,5 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v proizvodnji kovin za 0,2 odstotka. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko. Foto POP TV Decembra so se nekoliko bolj zvišale cene v proizvodnji kovin za 0,6 odstotka in v proizvodnji kovinskih izdelkov z izjemo strojev in naprav za 0,5 odstotka, medtem ko so se za manj kot pol odstotka zvišale cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil, v proizvodnji pohištva, v oskrbi z elektriko, v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov ter v proizvodnji strojev in naprav. Znižanje cen pa so zabeležili v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 1,4 odstotka, v tiskarstvu za 0,7 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov za 0,3 odstotka, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas za 0,2 odstotka ter v proizvodnji tekstilij za 0,1 odstotka. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki vključuje tako spremembe cen proizvodov, prodanih na domačem trgu, kot tudi proizvodov, prodanih na tujem trgu, se je v letu 2007 ustavila pri 3,4 odstotka. V prvi polovici leta so se cene omenjenih proizvodov zvišale za 2,7 odstotka, v drugi polovici leta pa le za 0,7 odstotka. Proizvodi na domačem trgu Letna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je znašala 6,3 odstotka, na izvoznem trgu pa 0,6 odstotka. Proizvajalčeve prodajne cene na domačem trgu so bile v prvi polovici leta višje za štiri odstotke, na tujem trgu pa za 1,5 odstotka. V drugi polovici leta so bile cene teh proizvodov na domačem trgu višje za 2,2 odstotka, medtem ko so bile na tujem trgu nižje za 0,9 odstotka. Povprečna mesečna rast cen teh proizvodov na domačem trgu je bila lani 0,5-odstotna, na izvoznem trgu pa nič odstotna. Nižje cene kot pred letom dni so zabeležili v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko za 20,4 odstotka, v gozdarstvu za 12,7 odstotka, v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 9,9 odstotka, v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov za 9,5 odstotka, v proizvodnji vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih za 6,4 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov razen strojev in naprav za 5,1 odstotka in v drugih dejavnostih. Nižje cene kot pred letom dni pa so statistiki zabeležili v naslednjih dejavnostih v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov za 18,1 odstotka, v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 2,3 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 1,5 odstotka in v drugih dejavnostih. 2008-01-21 STA 2 2 2 0 negative 149 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fiktivna-izplacila-na-sz.html Fiktivna izplačila na SŽ slovenske, železnice, fiktivna, izplačila, honorarji, igor, hribar Na Slovenskih železnicah se dogajajo nove nepravilnosti. Izplačali so 40 tisoč evrov honorarjev za neopravljena dela. V Slovenskih železnicah so na oddelku za tovorni promet izplačali kar za 40.000 evrov honororjev za dela, ki nikoli niso bila opravljena. Denar naj bi po poročanju Dnevnika bil namenjen za fiktivne prevajalske storitve. Postavlja pa se vprašanje ali na železnicah nihčne ne izvaja nadzora oziroma, kako se je lahko kaj takega sploh zgodilo? Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov. Iz dokumentov naj bi bilo razvidno, da je bilo neupravičeno nakazanih skoraj 40.000 evrov in to mimo vednosti direktorja tovornega prometa Igorja Hribarja. Ob tem je zanimivo, da so za prevajanje strokovno zahtevnih železniških besedil najeli študentko biotehniške fakultete, so zapisali v omenjenem časopisu. Predstavnik za stike z javnostmi v SŽ Marko Tancar je za 24ur. com potrdil, da so v lanskem letu dejansko ugotovili nepravilnosti v zvezi z naročanjem in plačevanjem prevajanja. Ugotovljeno je bilo, da so bili potrjeni in plačani računi za prevajanje, ki dejansko ni bilo opravljeno. Vrednost ugotovljenih nepravilnosti se giblje okoli zneska 40.000 tisoč evrov , je dejal Tancar. Nepravilnosti je ugotovila Služba za interno revizijo s preverjanjem, ki se je začelo, takoj ko se se pojavili prvi sumi nepravilnost. Oseba, ki je bila odgovorna za nepravilnosti, je tudi sicer odgovorna za podpisovanje računov, in je prekoračila svoje pristojnosti. Izredno ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, delavka pa je še pred izvedbo postopka izredne odpovedi sama prenehala delo na Slovenskih železnicah , je za 24ur. com dejal Tancar. Zoper odgovorno osebo je bila tako 10. januarja podana ovadba na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na Slovenskih železnicah še pričakujejo, da bodo stekli ustrezni postopki, v katerih bodo kot oškodovanec uveljavljali povračilo škode. 2008-01-23 D.Š. 2 1 1.5 0.707 negative 150 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-borzi-pozitivno.html Na borzi pozitivno ljubljana, borza, sbi20, delniški, indeks Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke, kar je 244,89 točke oz. 2,46 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 58,53 točke oz. 2,64 odstotka na 2275,07 točke. 2008-01-24 STA 5 4 4.5 0.707 positive 151 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uspesna-prevzemna-ponudba.html Uspešna prevzemna ponudba center, naložbe, pivovarna, laško, infond, holding, prevzem, borza, delnice Mariborska finančna družba Center Naložbe je pridobila skoraj osem odstotkov delnic Infond Holdinga. Mariborska finančna družba Center Naložbe je s prevzemno ponudbo, ki jo je objavila decembra lani in se je iztekla v ponedeljek, prišla še do 7,77 odstotka delnic Infond Holdinga, tako da zdaj obvladuje že več kot 61 odstotkov kapitala omenjene družbe, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu imel v lasti 22,37-odstotni delež. Družba Center Naložbe je za delnico Infond Holdinga v prevzemni ponudbi ponujala 8,70 evra, kot je Probanka v imenu prevzemnika zapisala v današnji objavi v časniku Večer, pa se je za prodajo odločilo 1053 imetnikov delnic, ki so prodali 1.307.879 delnic. Uprava Centra naložbe, ki v ponudbi ni določila praga uspešnosti, je prevzemno ponudbo označila kot uspešno, o tem pa mora zdaj svoje povedati še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu obvladoval 22,37-odstotni delež, nato pa isti dan pridobil še 30,98-odstotni delež te družbe. Infond Holding je sicer največji, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka Mercatorja in 60 odstotkov časopisne družbe Večer. Mariborska družba, ki je v 77-odstotni lasti neznanega podjetja Kolonel, je pred objavo prevzemne ponudbe zelo aktivno prodajala svoje naložbe, najverjetneje prav zaradi načrtovanega prevzema Infond Holdinga. Tako se je družba umaknila iz lastništva Pivovarne Laško, Term Čatež ter prodala deleže v Merkurju, Mercatorju, Iskri Avtoelektriki, Elektru Ljubljana in Elektru Maribor. Po pisanju medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center Naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško. 2008-01-24 STA 4 4 4 0 positive 152 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/podpis-energetskega-sporazuma.html Podpis energetskega sporazuma srbija, gazprom, plin, naftna, industrija, energetska, skupnost Evropska komisija od Srbije glede prodaje Naftne industrije Srbije pričakuje spoštovanje evropskih pravil. Evropska komisija glede prodaje deleža Naftne industrije Srbije Nis ruskemu Gazpromu od Srbije kot dela energetske skupnosti pričakuje, da dogovor med stranema popolnoma spoštuje evropski pravni red, ki ga morajo spoštovati vse članice energetske skupnosti, torej tudi Srbija. Srbija je po Bolgariji druga država, ki je v zadnjem tednu podpisala energetski sporazum z Rusijo. Evropska komisija je v odzivu na današnji podpis energetskega sporazuma med Rusijo in Srbijo, ki predvideva tudi prodajo Nisa, izrazila pričakovanje, da bosta tako Srbija kot Rusija - prva kot del energetske skupnosti in druga v okviru energetskega dialoga EU-Rusija - posredovali informacije o poslu. Pogodba o energetski skupnosti je stopila v veljavo 1. julija 2006, pogodbenice pa so poleg Evropske skupnosti Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora, Makedonija, Albanija ter misija začasne uprave Združenih narodov na Kosovu UNMIK. Gazprom bo kupil večinski delež Srbija in Rusija sta danes podpisali energetski sporazum, po katerem se bo Srbija priključila na novi plinovod Južni potok, ki bo Rusijo povezoval z južno Evropo. Sporazum tudi predvideva, da bo ruski plinski gigant Gazprom preko svoje hčerinske družbe Gazprom Neft kupil 51 odstotkov največje srbske naftne družbe Nis. Ceno, za katero naj bi Gazprom kupil večinski delež Nisa, ob podpisu pogodbe niso razkrili. Srbija je po Bolgariji druga država, ki je v zadnjem tednu podpisala energetski sporazum z Rusijo. Bolgarija in Rusija sta minuli petek podpisali tri sporazume na področju energetike - o gradnji druge bolgarske jedrske elektrarne, naftovoda iz Bolgarije v Grčijo ter tako imenovanega Južnega toka, po katerem bo preko Bolgarije v Evropo potoval ruski plin. Plinovod, ki ga bosta gradila ruski Gazprom in italijanski ENI, bo prvi, ki bo vodil preko Črnega morja v Bolgarijo ter se nato razdelil v dva kraka enega severozahodno do Avstrije in drugega južno do Grčije in nato zahodno do juga Italije. Plinovod bo imel zmogljivosti prenosa 30 milijard kubičnih metrov plina letno, od česar naj bi preko Srbije šlo letno 10 milijard kubičnih metrov plina. Ocenjeni stroški gradnje plinovoda, ki si jih delita Gazprom in ENI, znašajo 10 milijard evrov. 2008-01-25 STA 3 3 3 3 4 3 3.167 0.408 neutral 153 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/druga-mnozicna-prodaja-delnic.html Druga množična prodaja delnic delnice, pozavarovalnica, sava, sod, prodaja Maja bomo lahko kupovali delnice državne Pozavarovalnice Sava. Za prodajo se je odločil paradržavni Sod. 2008-01-25 Ana Turk 4 3 3.5 0.707 neutral 154 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kljub-pretresom-brez-izgub.html Kljub pretresom brez izgub borza, trgovanje, indeks, sbi, ljubljanska, wall, street, george, bush, zda, rast, recesija Po slabem začetku tedna so se indeksi na Ljubljanski borzi popravili. Rast so zabeležili tudi na ameriškem Wall Streetu. Slab začetek tedna na Ljubljanski borzi se je vendarle končal bolj vzpodbudno. Tečaji so se popravili Najpomembnejši indeksi na Ljubljanski borzi so minuli teden kljub pretresom v začetku tedna končali brez večjih izgub. Indeks SBI 20 je na tedenski ravni izgubil 1,58 točke oz. 0,02 odstotka in petkovo trgovanje končal pri 10.451,11 točke. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 8,84 točke oz. 0,38 odstotka na 2329,74 točke. Indeksi so bili sicer v začetku tedna obarvani rdeče. V ponedeljkovem trgovanju je indeks SBI 20 izgubil več kot štiri odstotke, v torek se je znižal še za prek šest odstotkov in prvič po sedmih mesecih zdrsnil pod mejo 10.000 točk. Po mnenju borznih analitikov je na padec tečajev vplival položaj na svetovnih borzah, ki so vse po vrsti beležile izgube, svoje pa naj bi prispevala tudi upočasnitev privatizacije v Sloveniji. V sredo so se tečaji obranili navzgor in SBI 20 je zabeležil skoraj šestodstotno rast. S prek dvoodstotno rastjo v četrtkovem trgovanju se je indeks znova povzpel čez mejo 10.000 točk, petkova rast pa je indeks vrnila na raven izpred tedna dni. Najbolj so se v minulem tednu med bolj prometnimi delnicami podražile delnice Save, katerih enotni tečaj se je zvišal za 3,34 odstotka na 601,21 evra, največ, za 6,29 odstotka, pa se je znižal tečaj delnice Luke Koper. Vrednost indeksa investicijskih skladov PIX se je v minulem tednu znižala za 65,85 točke oz. 0,98 odstotka na 6673,87 točke. Vrednost indeksa obveznic BIO pa se je znižala za 0,12 točke oz. 0,1 odstotka na 116,50 točke. George Bush bo v ponedeljek predstavil paket gospodarskih stimulacij za pomoč ameriškemu gospodarstvu. Foto Reuters Dober teden tudi za Wall Street Čeprav so osrednji delniški indeksi newyorških borz v petek nazadovali, so kljub temu na tedenski ravni dosegli rast, ne glede na zmešnjavo v začetku tedna. Dow Jones je v petek nazadoval za 170 točk, na tedenski ravni pa porasel za skoraj en odstotek. Ameriške borze so bile v ponedeljek zaradi praznika v spomin na borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga zaprte. Padci na evropskih in azijskih borzah, ki jih je povzročil preplah pred možnostjo recesije v ZDA, pa so dali slutiti, kakšen bo začetek trgovanja na ameriških borzah v torek. Indeks Dow Jones je skrajšani trgovalni teden začel s takojšnjim padcem za 465 točk. Do konca dne si je le opomogel, nato pa v sredo in četrtek porasel za več kot 400 točk. Na ameriški trg je v ponedeljek presenetljivo posegla centralna banka z znižanjem ključne obrestne mere za 0,75 odstotka na 3,50 odstotka. Odločitev Zveznih rezerv se v torkovem trgovanju na borzi še ni poznala, se je pa že odražala v sredinem in četrtkovem trgovanju. Za 29. in 30. januarja, ko se bo ponovno sestal Odbor za odprti trg Zveznih rezerv, analitiki napovedujejo novo nižanje obrestnih mer. V ponedeljek bo o položaju v državi spregovoril tudi predsednik George Bush. Predstavil bo paket gospodarskih stimulacij, o katerih so se dogovorili v kongresu. 2008-01-26 STA 4 4 4 3 4 3 3.667 0.516 positive 155 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/t-2-v-roke-liberty-global.html T-2 v roke Liberty Global? t-2, liberty, global, telemach Najresnejši novi lastnik T-2 je družba Liberty Global, lastnik kabelskega operaterja Telemach. 2008-01-28 Denis Oštir 4 3 3.5 0.707 neutral 156 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kilometrski-zastoji-tovornjakov.html Kilometrski zastoji tovornjakov varšava, poljska, zastoji, kolone, tovornjaki, tovornjak Na vzhodni meji Poljske so zaradi protestov carinikov nastali veliki zastoji. Vozniki tovornjakov tudi po več dni čakajo na prečkanje meje. Na Poljskem zaradi protestnih aktivnosti carinikov na vzhodni meji prihaja do velikih prometnih zastojev. Tovorna vozila tako čakajo na prečkanje meje tudi po več dni. Kolone tovornjakov na meji med Poljsko in Ukrajino Zaradi kritičnih razmer se je v ponedeljek popoldne v zadevo vključil poljski premier Donald Tusk, kar je, kot kaže, prineslo napredek. Carinski uslužbenci v Lublinskem vojvodstvu so se namreč v ponedeljek zvečer odločili končati protestne aktivnosti in se vrniti na delo. Odločitvi za prekinitev protesta v tej poljski administrativni enoti naj bi, kot omenjeno, botrovalo posredovanje poljskega premiera. Ta se je v ponedeljek sestal z vodji carinskih služb v treh vojvodstvih - Podlaškem, Lublinskem in Podkarpatskem - in carinikom obljubil oblikovanje novega zakona o carinski službi ter izplačilo mesečne premije v višini okrog 200 evrov. Vozniki tovornjakov na prestop meje čakajo po več dni. Cariniki sicer poleg višjih plač zahtevajo tudi boljšo pravno zaščito pred obtožbami o korupciji in večje pokojninske ugodnosti. Protestne aktivnosti so se intenzivirale pred tednom dni, ko so cariniki, ki uradno stavke niso razglasili, začeli množično odhajati na bolniške in neplačan dopust. Zaradi tega so se na poljski meji z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino nabrale večkilometrske kolone, predvsem tovornih vozil. 2008-01-29 STA/Reuters / N.M. 1 1 3 2 3 2 2 0.894 negative 157 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dzs-koncno-dosegel-svoje.html DZS končno dosegel svoje terme, čatež, dzs, lastnik, umik, delnic, delnice, delnica, kapital, marina, portorož, turistično, podjetje, portorož Skupščina Term Čatež je izglasovala predlog DZS o umiku delnic. S tem se bo osnovni kapital zmajšal na 12,4 mio evrov. Potem ko DZS-ju oktobra lani ni uspelo doseči umika delnic, so danes delničarji Term Čatež izglasovali umik lastnih delnic. Največjemu posamičnemu lastniku Term Čatež, družbi DZS, je uspelo doseči umik 100.894 lastnih delnic, ki so v lasti hčerinskih družb Term Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož TPP. Delničarji Term Čatež so namreč na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 89,75 odstotka kapitala z glasovalno pravico, podprli vse predloge DZS, med njimi tudi sklep o umiku lastnih delnic, kar pomeni, da se je osnovni kapital družbe zmanjšal na 12,4 milijona evrov. O umiku lastnih delnic so delničarji sicer že odločali na skupščini 3. oktobra lani, sklicani prav tako na zahtevo DZS, a sklep o umiku delnic takrat ni bil izglasovan. DZS je predlagal, da se umik 100.894 lastnih delnic Term Čatež izvede tako, da Terme pridobijo imetništvo omenjenega paketa delnic od sedanjih imetnikov, in sicer 58.374 delnic oziroma 9,76 odstotka delnic od družbe Marina Portorož in 42.520 delnic oziroma 7,11 odstotka od TPP proti plačilu v višini povprečne tržne cene v zadnjem mesecu pred dnevom sprejema tega sklepa za posamezno lastno delnico. Skupščino na temo umika lastnih delnic je DZS, ki ima v lasti več kot 21 odstotkov delnic Term Čatež, vnovič zahtevala v začetku lanskega decembra. Vodstvo Term je konec decembra sklicalo skupščino za 29. januar, DZS pa je nato zahtevala še razširitev dnevnega reda. Tako so delničarji Term Čatež poleg o umiku lastnih delnic razveljavili vse sklepe skupščine julija lani, odločili o delitvi bilančnega dobička ter o imenovanju nadzornikov družbe. Kot je pojasnil Aleš Melihen iz Odvetniške pisarne Miro Senica in odvetniki, ima uprava čateških Term zdaj en teden časa, da pridobi delnice Marine Portorož in TPP, in sicer po povprečni tržni ceni v zadnjem mesecu pred sklicem skupščine, ki znaša 309,47 evra za delnico. Nato jih mora umakniti. Kapitalska družba je napovedala izpodbojno tožbo na vse izglasovane sklepe, razen na sklep o delitvi nagrade nadzornemu svetu družbe. Delničarji so podprli še predlog DZS o imenovanju novih nadzornikov, med katerimi bo predsednik uprave DZS Bojan Petan. Poleg njega bodo v nadzornem svetu še Robert Krajnik prav tako iz DZS, Johannes Attems, Ivan Molan, Mladen Stariha in Andreja Pihler. Slednji štirje so sicer podporo dobili že na skupščini julija lani, medtem ko Petan in Krajnik takrat nista dobila podpore. Za revizorja za leto 2007 je bila imenovana revizijska hiša KPMG Slovenija. 2008-01-29 STA / M.K. 3 3 3 0 neutral 158 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/turisticna-taksa-ostaja.html Turistična taksa ostaja pavšalna, taksa, turistična, turistični, kraj, kranjska, gora, bohinj, vikend, vikendaši, počitniška, hiša Plačevanje pavšalne takse v slovenskih turističnih krajih ostaja v veljavi, je odločilo ustavno sodišče. Potem ko se je skupina lastnikov počitniških hiš in vikendov na območju Bohinja uprla plačevanju pavšalne turistične takse in vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona ter občinskega akta, je ustavno sodišče minuli teden njihovo pobudo zavrnilo. Zakon, po katerem lahko turistični kraji pobirajo pavšalno takso, tako ostaja v veljavi. Bohinjska občina od pavšalne turistične takse letno dobi 80.000 evrov. Ustavno sodišče je glede pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona o spodbujanju turizma ocenilo, da pobudniki niso uporabili vseh pravnih sredstev, preden so vložili pobudo za ustavno presojo. Zakon, ki je leta 2004 nadomestil zakon o pospeševanju turizma, tako še vedno velja. Njegov temeljni cilj pa je vzpostavitev spodbudnega okolja za uspešnejši razvoj slovenskega turizma. V veljavi ostajajo tudi členi, ki določajo pobiranje in porabo turistične takse, ki so po novem zakonu postale obveza tudi za lastnike vikendov in jaht. Lastniki počitniških objektov bodo morali še vedno plačevati pavšalno turistično takso, je zadovoljen bohinjski župan Franc Kramar, ki je ob tem spomnil, da to velja ne le za Bohinj temveč tudi za ostale turistične občine, kjer so na podlagi zakona sprejeli odlok za plačevanje pavšalne turistične takse, saj je bil s strani bohinjskih vikendašev zakon napaden na ravni cele države. Zakon je namreč dal vsem turistično razvitim občinam, ki imajo na svojem območju preko 200 počitniških hiš ali stanovanj, možnost pobiranja pavšalne turistične takse. Občina Bohinj je to možnost z občinskim odlokom izkoristila leta 2006, ko je od vikendašev v povprečju zahtevala po 150 evrov pavšalne letne turistične takse. Vendar se je več kot 50 lastnikov počitniških hiš v Bohinju uprlo plačilu takse in se obrnilo neposredno na ustavno sodišče. Ustavno sodišče je s sklepom po naši oceni pokazalo, da lahko še verjamemo v njegovo razsodnost, je novinarjem ob prejemu sklepa povedal Kramar in pojasnil, da bohinjska občina od pavšalne turistične takse dobi 80.000 evrov letno. To je lep znesek in seveda ta denar namensko vračamo nazaj v urejanje infrastrukture, v informacijski sistem in prireditve. Ne gre torej za denar, ki bi se trošil za kakršnekoli namene, ampak je njegova uporaba strogo predpisana, je poudaril. Denar, zbran s takso, v Kranjski Gori namensko uporabijo za izgradnjo turistične infrastrukture. V Kranjski Gori s takso zberejo 125.000 evrov Na občini Kranjska Gora, kjer so sicer imeli manj težav z lastniki vikendov in je večina brez večjih pripomb takso plačala, so z odločitvijo ustavnega sodišča prav tako zadovoljni. Takšno odločitev smo tudi pričakovali, saj je prav, da tisti, ki dopust in počitnice preživijo v Kranjski Gori, prispevajo tudi k razvoju in izgledu kraja, je pojasnil Kranjskogorski župan Jure Žerjav. V Kranjski Gori letno z omenjeno takso zberejo približno 125.000 evrov, ki jih namensko uporabijo za izgradnjo turistične infrastrukture. Tega se zavedajo tudi vikendaši, ki sklepu o taksi niso veliko nasprotovali. Prihaja sicer do nekaterih nesporazumov zaradi zamenjave lastnikov, ampak glede na število odločb, ki jih izdamo, je to malenkost, je še povedal Žerjav. 2008-01-29 STA / N.M. 3 2 2.5 0.707 neutral 159 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zeleznicam-grozi-propad.html Železnicam grozi propad železnica, janša, holding, nadzor, propad, podjetje, logistični, center Janša bo v četrtek opravil pregled nad poslovanjem železnic in predstavil skupni logistični holding sedmih podjetij. 2008-01-29 Barbara Pance 2 3 2.5 0.707 neutral 160 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evro-inflacija-in-brezposelnost.html Evro inflacija in brezposelnost inflacija, evrostat, evro, brezposelnost, eu, slovenija, stopnja Po ocenah Eurostata je letna inflacija v območju evra 3,2 odstotna, brezposelnost pa 7,2 odstotna. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat januarja znašala 3,2 odstotka in se je glede na december lani, ko je bila 3,1-odstotna, nekoliko povečala. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in v celotni Evropski uniji bo Eurostat po napovedih objavil 29. februarja. Slovenska brezposelnost pod evropskim povprečjem Brezposelnost v območju evra je decembra lani v primerjavi z novembrom ostala nespremenjena pri 7,2 odstotka, v celotni Evropski uniji pa se je znižala s 6,9 na 6,8 odstotka. V Sloveniji je bila decembra lani stopnja brezposelnosti 4,3-odstotna. Statistika naj bi bila Evropi naklonjena. V območju evra je bilo lani brezposelnih 11 milijonov oseb, v celotni EU pa 16,2 milijona. Leto poprej je bilo v območju evra brezposelnih 11,8 milijona, v celotni sedemindvajseterici pa 18 milijonov ljudi. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so decembra lani zabeležili na Nizozemskem 2,9 odstotka in Danskem 3,1 odstotka, najvišjo pa na Slovaškem 10,8 odstotka in v Španiji 8,6 odstotka. Med članicami EU jih je 24 v zadnjem letu dni zabeležilo zmanjšanje deleža brezposelnega prebivalstva, v treh pa se je delež povečal. Največje zmanjšanje brezposelnosti so decembra lani na letni ravni zabeležili na Poljskem z 11,8 na 8,1 odstotka in v Bolgariji z 8,2 na 5,8 odstotka, največjo relativno rast pa v Španiji z 8,2 na 8,6 odstotka. Med brezposelnimi več žensk Brezposelnost na območju EU po poročanju tujih tiskovnih agencij ostaja na rekordno nizki ravni, najnižji po letu 1993. Eurostat je za primerjavo sporočil, da je decembra lani stopnja brezposelnosti v ZDA znašala 5,0 odstotka, na Japonskem pa 3,8 odstotka. Med moškimi se je brezposelnost v območju evra decembra lani na letni ravni znižala s 6,9 na 6,5 odstotka, v celotni EU pa s 7,0 na 6,4 odstotka. Znižala se je tudi brezposelnost žensk, ki je v območju evra padla z 8,9 na 8,0 odstotka ter v EU z 8,4 na 7,3 odstotka. V Sloveniji je bilo decembra lani brezposelnih 3,4 odstotka moških in 5,3 odstotka žensk. Brezposelnost med mlajšimi od 25 let je bila v območju evra decembra lani 14,3-odstotna decembra 2006 15,6-odstotna, v EU pa je znašala 14,8 odstotka decembra 2006 16,3 odstotka, je še sporočil Eurostat. Za Slovenijo Eurostat navaja le podatke za zadnje lansko četrtletje, ko je bila brezposelnost 7,9-odstotna. 2008-01-31 STA / L.H. 2 3 2.5 0.707 neutral 161 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/manjsa-podrazitev-elektrike.html Manjša podražitev elektrike omrežnina, andrej, vizjak, podražitve, elektrika, električna, energija Elektrika se bo podražila, a ne za šest, temveč za štiri odstotke, saj je vlada znižala dodatek k omrežnini. Računi za porabo elektrike se bodo dvignili za približno štiri odstotke. Vlada je danes sprejela znižanje dodatka k omrežnini za pokrivanje stroškov obveznega odkupa električne energije za leto 2008 za približno 40 odstotkov. To po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka pomeni ublažitev pritiska na cene električne energije za približno dve odstotni točki. To pomeni, da se končni računi za porabo elektrike ne bodo dvignili za napovedanih šest odstotkov temveč za približno štiri odstotke, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Vizjak. Povprečno zvišanje na računih torej ne bo v višini napovedanih dveh evrov temveč le nekaj več kot enega evra, je izračunal. Od jutri bodo dražje nekatere poštne storitve. Najbolj, za skoraj 14 odstotkov, bodo poskočile cene dostave in prevzema izrednih pošiljk. V prihodnjih tednih pa bodo na udaru tudi živila. Vlada sprejela načrt za energetsko učinkovitost Vlada je na današnji seji tudi sprejela nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje od 2008 do 2016, s katerim bo Slovenija v prihodnjih devetih letih po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj devet odstotkov glede na izhodiščno rabo končne energije. V akcijskem načrtu je velika pozornost posvečena tudi energetski učinkovitosti v javnem sektorju. Tako je predvideno, da bodo v javnem sektorju poleg energetske sanacije in trajnostne gradnje javnih stavb v skladu z direktivo uporabljeni tudi sledeči instrumenti uporaba finančnih instrumentov za varčevanje z energijo, kot je npr. pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije javno-zasebno partnerstvo, nakup energetsko učinkovite opreme in vozil, nakup energetsko učinkovite opreme ter nakup ali najem energetsko učinkovitih stavb. Ti prihranki bodo doseženi v različnih sektorjih, med njimi je Podobnik na novinarski konferenci po seji vlade izpostavil gospodinjstva, široko rabo, industrijo ter promet. Vlada ocenjuje, da bo za izvajanje akcijskega načrta v prihodnjih devetih letih potrebnih 380 milijonov evrov javnih sredstev, od tega letos več kot 20 milijonov evrov. Prihranek električne energije Vlada je akcijski načrt pripravila na podlagi evropske direktive o učinkoviti rabi končne energije in o energetskih storitvah iz leta 2006. Ta nas zavezuje, da v obdobju med letoma 2008 in 2016 z ukrepi dosežemo devet odstotkov prihranka končne energije, je pojasnil Podobnik. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak Foto POP TV Prenos med računi Vlada je poleg tega sklenila, da se del za letos predvidenih sredstev zagotovi tako, da se z računa pri Elektru Slovenije Eles, kjer se zbira dodatek za obvezni odkup električne energije, prenese 7,5 milijona evrov na poseben račun pri Ekološkem skladu RS. Ta ima v akcijskem načrtu pomembno vlogo, saj mu je vlada danes naložila, da upravlja, vodi in izvaja programe energetske učinkovitosti v javnem sektorju ter tudi programe za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v industriji, storitvenem sektorju, prometu in gospodinjstvih, je povedal Podobnik. 2008-01-31 STA / V.L. 2 2 2 0 negative 162 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/namera-za-prevzem-pivovarne-lasko.html Namera za prevzem Pivovarne Laško laško, pivovarna, infond, holding, cpm, fidina, koto, prevzem Štirje delničarji Pivovarne Laško, ki imajo skupaj v lasti slabih 42 odstotkov družbe, so napovedali prevzem pivovarne. Infond Holding je danes na straneh Ljubljanske borze v imenu štirih delničarjev Laškega objavil obvestilo o nameri za prevzem pivovarne. Mariborska finančna družba Infond Holding, Cestno podjetje Maribor, finančna družba Fidina iz Ljubljane in ljubljanska družba Koto nameravajo objaviti prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško, je Infond Holding danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Največji lastnik Pivovarne Laško je trenutno s 23,71-odstotnim deležem Infond Holding, ki je zdaj v večinski lasti Centra naložb. Drugi največji lastnik pivovarne pa je Cestno podjetje Maribor, ki ima 12,63-odstotni delež. Družba Koto je postala šesti največji delničar družbe v sredo, ko je od luksemburške družbe Towra odkupila 4,86-odstotni delež v pivovarni. Towra, ki jo borzni poznavalci povezujejo z družbo Medvešek Pušnik, je sicer omenjeni paket delnic v Laškem kupila konec decembra od Cestnega podjetja Maribor CPM. Tudi podjetje Fidina, katere soustanovitelji so holding NFD, Maksima invest in podjetje Nefira, je v sredo kupilo delnice Laškega, in sicer 0,6-odstotni delež, ki so ga kupili od družbe Infond ID. Med večjimi delničarji Laškega so še Kapitalska družba 7,06 odstotka, BA-CA 5,69 odstotka in NFD 1 4,96 odstotka. Po neuradnih informacijah naj bi Šrotova ekipa že obvladovala več kot polovico lastništva pivovarne. Foto POP TV Za prevzemom Šrot? Kot je znano, je vodstvo Pivovarne Laško sredi decembra zatrdilo, da ne namerava izvesti managerskega odkupa pivovarne, potem ko so se pojavili namigi, naj bi Laško zastavilo del svojega lastniškega deleža v Mercatorju za zbiranje denarja za odkup Laškega. Koliko nameravajo ponuditi za delnico Pivovarne Laško, prevzemniki zaenkrat še niso sporočili. Na Ljubljanski borzi se je enotni tečaj delnice, ki se je sredi lanskega avgusta za kratek čas povzpel nad 100 evrov, danes oblikoval pri 85,03 evra. Kapital Pivovarne Laško je razdeljen na 8.747.652 delnic, kar pomeni, da bi celoten prevzem brez prevzemne premije po trenutnem tečaju za Laško ponudnike stal skoraj 745 milijonov evrov, zmanjšano za delnice, ki jih imajo že v lasti. Ponudniki pa bi poleg Pivovarne Laško s prevzemom dobili tudi večinski delež ajdovskega Fructala, Radenske in Dela, skupaj s hčerinskima družbama Radenska in Pivovarna Union pa še skoraj 24 odstotkov Mercatorja. 2008-02-01 STA / T.J. 4 3 3.5 0.707 neutral 163 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/registracija-tudi-prek-spleta.html Registracija tudi prek spleta registracija, splet, družba, javna, uprava, virant S februarjem je družbe z omejeno odgovornostjo mogoče registrirati tudi prek spleta. Na vstopnih točkah javne uprave VEM vse na enem mestu je od danes mogoče registrirati tudi družbe z omejeno odgovornostjo d. o. o.. Registracija je za enostavne družbe brezplačna, prvi del je končan v poldrugi uri, registracija pa naj bi bila zaključena v štirih dneh. Projekt VEM, ki je zaživel julija 2005, doslej pa so lahko svojo dejavnost ustanovili samo samostojni podjetniki, so tako razširili še na gospodarske družbe. Minister Virant je povedal, da je registracija brezplačna. Ustanovitelj družbe lahko tako vse potrebne postopke opravi na enem mestu, brez izpolnjevanja obrazcev in brezplačno, če gre za enostavne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se ustanovni kapital vplača pred ustanovitvijo, kjer ni opravka s stvarnimi vložki in kjer družbena pogodba vsebuje samo nujne vsebine, je ob prvi tovrstni registraciji v Ljubljani povedal minister za javno upravo Gregor Virant. Postopek registracije Prvi del registracije z oblikovanjem vseh potrebnih dokumentov in vpisom podatkov o podjetju je končan v uri in pol, je povedala strokovna sodelavka za e-VEM pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Tanja Jamnik. Podjetnik mora nato na banko položiti ustanovni kapital, na točki VEM pa lahko uredi vse ostale postopke, kot so vpis v davčni register, urejanje pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za zaposlene, prijava potrebe po delavcu, pridobitev obrtnega dovoljenja. Na registrsko sodišče bodo šle popolne vloge, ker sistem ne dopušča pomanjkljive vloge, je dejal Virant, ki pričakuje, da bo registracija opravljena v štirih dneh. Spletna stran vse na enem mestu Foto http //vem.data.si Jamnikova je povedala, da so doslej stroški ustanovitve družbe, odvisno od ustanovnega kapitala, znašali okoli 600 evrov. Virant je povedal, da so ukinili tudi sodne takse, kar pomeni, da je registracija zastonj, poleg tega so združili sodni in poslovni register v eno bazo podatkov, registracije pa se tudi ne objavljajo več v uradnem listu, ampak brezplačno na portalu VEM. Okoli 300 točk po državi Registracijo enostavne družbe je mogoče opraviti na okoli 300 točkah VEM po Sloveniji, takih družb pa je po Virantovih besedah več kot 80 odstotkov. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je dajal, da je s tem registracija podjetja postala majhen korak za podjetnika in velik korak za državo , ker odpravljajo pomembno administrativno oviro in omogočajo, da se podjetja ukvarjajo s poslovnimi izzivi - trženjem, izdelki, razvojem, mednarodnim sodelovanjem. Predsednica ljubljanske območne gospodarske zbornice, kjer je točka e-VEM, Marta Turk je dejala, da je to le en korak in da se delo začne po ustanovitvi. Sistem VEM je ocenila kot velik napredek v smislu prihranka časa in denarja. Projekt je nastajal eno leto, stroški za različne zunanje izvajalce pa so dosegli 2,4 milijona evrov, od tega je bilo 85 odstotkov sredstev zagotovljenih iz strukturnih skladov. Prvi, ki je ustanovil d.o.o. na VEM, je Andrej Deniša, registriral pa je podjetje One Design. 2008-02-01 STA 5 4 4.5 0.707 positive 164 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sklenili-dogovor-o-zvisanju-plac.html Sklenili dogovor o zvišanju plač luka, koper, sindikat, plače, pogajanje, žerjavisti, plača, pristanišče Luška sindikata z upravo Luke Koper sklenila dogovor o zvišanju plač in nadomestila za prehrano. Sindikata luških dejavnosti in pristaniških delavcev sta z upravo Luke Koper ter hčerinskima družbama Inpo in Pristan podpisala aneks h kolektivni pogodbi in s tem odstopila od grožnje s stavko. Tako kot žerjavistom, se bodo za sedem odstotkov povišale plače tudi zaposlenim v Inpu in Pristanu, zvišalo pa se bo tudi nadomestilo za prehrano. Žerjavistom in delavcem, zaposlenim v družbah Inpo in Pristan se bodo zvišale plače. Aneks zagotavlja enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, za katere velja podjetniška kolektivna pogodba. To pomeni, da dogovor o sedemodstotnem zvišanju osnovne plače, ki ga je uprava Luke Koper sklenila s sindikatom žerjavistov sredi januarja, od 1. januarja velja tudi za zaposlene v Inpu in Pristanu. Dogovor, ki ga je uprava sklenila s sindikatom žerjavistov, namreč ni zajemal naših kolegov iz Inpa in Pristana, torej 236 delavcev, je dejal predsednik sindikata luških dejavnosti Branko Matič. Od uprave naj bi po njegovih besedah dobili tudi pisno zagotovilo, da bo nova kolektivna pogodba odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu. Sindikata sta upravi pri tem obljubila polno sodelovanje, je dejal predsednik sindikata pristaniških delavcev Bojan Škerjanc. Poleg tega se z aneksom dodatno izboljšuje socialni status zaposlenih skozi 10-odstotno zvišanje nadomestila za prehrano. Uprava Luke Koper se je še zavezala, da se bo osnovna plača letos še zvišala, če bo do takšnega dogovora prišlo med socialnimi partnerji na državni ravni. Vse strani naj bi se strinjale glede pospešenega nadaljevanja pogajanja o sprejemu nove kolektivne pogodbe, ki bo odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu, so v Luki še zapisali v sporočilu za javnost. Kot poudarjajo v Luki, so v zadnjih mesecih povečali osnovne plače za 12 odstotkov. Pohvalimo se lahko z dobrimi poslovnimi rezultati, napovedi so obetavne, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nagradili tudi zaposlene. Ne smemo pa pozabiti, da so pred nami pomembne in obsežne infrastrukturne investicije, od katerih je odvisna stabilna rast podjetja, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Luke Koper Robert Časar. 2008-02-04 STA / N.M. 5 4 4.5 0.707 positive 165 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iz-sveta-gospodarska-klima.html Gospodarska rast bo nižja rast, umar, klima, direktorji, gospodarstvo, podjetja Po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo tako opevana gospodarska rast v Sloveniji znižala. 2008-02-05 Marko Milenkovič 2 2 2 0 negative 166 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razprodaje-znizale-rast-cen.html Razprodaje znižale rast cen inflacija, statistični, urad, cena, podražitev Januarska inflacija je posledica višjih cen hrane, energentov in nastanitvenih storitev, trdi Statistični urad. Na inflacijo so vplivale predvsem višje cene hrane. Za razliko od preteklih let smo v Sloveniji januarja zabeležili inflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se namreč v primerjavi s preteklim mesecem v povprečju zvišale za 0,1 odstotka. Kot so sporočili s Statističnega urada, je januarska inflacija posledica višjih cen hrane, energentov ter gostinskih in nastanitvenih storitev. Poleg običajno dražjih sezonskih proizvodov na začetku leta so se januarja močneje podražili tudi mleko in mlečni izdelki, olje in maščoba, sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače. Na drugi strani pa so se predvsem na račun nekaterih novih akcij pocenili kruh in drugi izdelki iz žit ter meso. Tudi letos so se zaradi zimskih posezonskih razprodaj znižale cene oblačil in obutve. Da ni bila mesečna inflacija še višja, so poskrbele predvsem zimske razprodaje, ki so znižale skupno rast cen. Poleg znižanja cen obleke in obutve, so se pocenile tudi komunikacije, zdravje, rekreacija in kultura, izobraževanje ter alkoholne pijače in tobak. Letna rast cen presegla 6 odstotkov Rast cen na letni ravni se je letos močno povišala in je zdaj 6,4-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. Prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 3,9-odstotna, v enakem obdobju lani je bila 2,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj povišale za hrano in brezalkoholne pijače, stanovanja, gostinske in nastanitvene storitve, alkoholne pijače in tobak, rekreacijo in kulturo ter za stanovanjsko opremo. Izdelki in storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom. V primerjavi z lanskim januarjem je bilo blago dražje za 7,2 odstotka, storitve pa za 4,7 odstotkov. V primerjavi s preteklimi leti močno izstopa rast cen blaga dnevne rabe, v enem letu se je podražilo kar za 10,6 odstotkov. Poltrajno in trajno blago pa se je v enakem obdobju pocenilo. Letna stopnja inflacije v državah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je decembra lani v povprečju znašala 3,1 odstotka novembra tudi 3,1 odstotka, v državah EU pa 3,2 odstotka v novembru 3,1 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 14 odstotkov, najnižjo Nizozemska 1,6 odstotka, v Sloveniji pa je bila 5,7-odstotna. 2008-02-07 M.K./STA 2 2 2 0 negative 167 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/egipcani-se-nimajo-strategije.html Egipčani še nimajo strategije iskraemeco, kranj, podjetje, sewedy Novi lastniki iz Egipta so v Kranjskem Iscraemecu zamenjali člane nadzornega sveta. O novi strategiji poslovanja pa niso razpravljali. Egiptovska družba El Sewedy, novi večinski lastniki Kranjskega Iskraemeca, so zamenjali člane nadzornega sveta. Niso pa razpravljali o strategiji za prihodnost Iskraemeca. Tako med zaposlenimi še vedno vlada negotovost, čeprav Egipčani zagotavljajo, da je Iskraemeco dobro podjetje, z napredno tehnologijo in izkušenimi delavci. Po tem ko je bila skupščina kar dvakrat odpovedana zaradi čakanja na pozitivno mnenje urada za varstvo konkurence h koncetraciji in logističnih težav, povezanih z delovnimi vizami, so jo tokrat vendarle izpeljali. Na le nekaj minut trajajoči skupščini so se lastniki seznanili z odstopnimi izjavami Marte Jarc, Janeza Kolarja, Kamela Merdjadija, Marka Pogačnika, Ivana Rupnika in Marije Šenk. Na nekaj minut trajajoči skupščini so se novi lastniki seznanili z odstopnimi izjavami članov nadzornega sveta Za nove pa so bili imenovani Ahmed Ahmed Sadek Elsewedy, Sherif Ashraf Elsayed Youssef, Mahmoud Salah Elden Mouaz, Mohamed Hassan Kamal Abdel Salam, Hazem Mahmoud Mostafa Elhaddad in Amr Mohamed Mahmoud Elsayed Ismail. Ker so na skupščini najprej sprejeli predlog uprave o novih nadzornikih, nasprotnega predloga, v katerem je manjšinski delničar za članstvo v nadzornem svetu predlagal tudi predstavnika manjših lastnikov, ki imajo v lasti okrog dva odstotka Iskraemeca, sploh niso obravnavali. Nadzorni svet tako kot zastopniki delničarjev sestavljajo samo Egipčani, medtem ko trije predstavniki zaposlenih v devetčlanskem nadzornem svetu ostajajo nespremenjeni, je pojasnil Iskraemecov pravnik Aljoša Ravnikar. Datum prve seje novega nadzornega sveta še ni znan Kdaj bo prva seja novega nadzornega sveta, še ni znano. Družbi El Sewedy Electrometer Egypt in El Sewedy Cables, ki sta 98-odstotni lastnici Iskraemeca, namreč skupaj z upravo še pripravljata poslovni načrt in razvojno strategijo za Kranjsko podjetje oziroma za skupino Iskraemeco. Prihodnji teden naj bi bila strategija pripravljena, nato pa jo bodo potrjevali še nadzorniki, ki naj bi bili z delom uprave načeloma zadovoljni. Zato naj bi tudi predsednik uprave Janko Šteharnik ostal na čelu podjetja. Ker strategija še ni izdelana, še ni jasno, kakšna bo prihodnost Iskraemeca v rokah Egipčanov. Vendar pa je novi član uprave Bahaa Eldin Abdallah zagotovil, da verjamejo, da je Iskraemeco dobro podjetje z napredno tehnologijo in izkušenimi delavci. Podjetje zadnja štiri leta trpi zaradi hudih finančnih težav in naša prizadevanja gredo v smeri njihovega reševanja in izboljšanja poslovanja, je pojasnil. Egiptovski lastniki so v prihodnjih petih letih v skupino Iskraemeco pripravljeni vložiti 30 milijonov evrov. Egiptovski lastniki so pripravljeni v prihodnjih petih letih v skupino Iskraemeco, ki poleg Kranjskega sedeža in tovarne obsega še proizvodno in distribucijsko mrežo v drugih državah, vložiti 30 milijonov evrov. Koliko in v katere dele Iskraemecove skupine bodo vlagali pa bo znano, ko bo predstavljena strategija. Mi smo lastniki Iskraemeca dva meseca, sedanja uprava podjetje vodi eno leto in moramo si vzeti čas, da pravilno načrtujemo prihodnost, je o dolgotrajnih pripravah prihodnjih načrtov pojasnil Abdallah. Podjetje ima izgubo in upamo, da bomo že v tem letu naredili takšen napredek, da bo poslovanje pozitivno, je povedal Abdallah, a hkrati opozoril, da je potrebno rešiti nakopičene probleme. Največji je zagotavljanje konkurenčne cene Iskraemecovih merilnih sistemov, zato je potrebno zmanjšanje stroškov. Kako bodo to dosegli še ni jasno. Osredotočili naj bi se na povečanje učinkovitosti proizvodnega procesa, opreme in tehnologije. Naš namen ni zmanjšanje števila zaposlenih, je zagotovil Abdallah, medtem ko med zaposlenimi še vedno vladata negotovost in bojazen, da bodo izgubili delo. Zaenkrat je znano le, da se bo Iskraemeco še naprej osredotočal na proizvodnjo sodobnih elektronskih števcev, za katere je priznan kot eden največjih in najnaprednejših proizvajalcev na svetu. Položaj Iskraemeca na področju električnih števcev novi lastniki želijo še izboljšati, medtem ko se proizvodnja mehanskih števcev zaradi zahtev trga poslavlja. 2008-02-11 STA / N.M. 3 4 3.5 0.707 neutral 168 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-zamenjali-direktorja.html Delavci zamenjali direktorja mura, eleš, kumperščak, delavci, direktor, menjava Aleša Kumperščaka, direktorja Mure, naj bi zamenjali, ker so bili delavci nezadovoljni z njegovim vodenjem. 2008-02-12 Barbara Pance 3 3 3 4 3 2 3 0.632 neutral 169 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sikaniranje-v-palomi.html Šikaniranje v Palomi? paloma, svet, delavcev, bajuk, delavci Predsednik Sveta delavcev Palome, ki je opozarjal na nepravilnosti v podjetju, je dobil izredno odpoved zaposlitve. 2008-02-12 Ana Turk 1 1 2 1 2 2 1.5 0.548 negative 170 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stanje-dobro-imate-dva-problema.html 'Stanje dobro, imate dva problema' joaquin, almunia, komisar, eu, evropska, komisija, ocena, proračun, inflacija, staranje, prebivalstva Proračunski položaj Slovenije je dober, vendar ga dolgoročno ogrožata staranje prebivalstva in inflacija, opozarja EU. Proračunski položaj Slovenije je dober, saj se ocenjuje, da je v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj, njen dolg pa je pod 30 odstotki, je ob oceni programa stabilnosti Slovenije izjavil komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Vendar bi morala izkoristiti obdobje rasti, ki ga uživa, in si prizadevati za večje primarne presežke glede na močne inflacijske pritiske in napovedano povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, je dodal. Komisar Joaquin Almunia je podal Sloveniji pozitivno oceno, vendar opozoril na dva problema. Poleg zunanjih šokov so za inflacijo v Slovenijo krivi tudi notranji dejavniki. To pa ni le visoka gospodarska rast, ampak tudi pomanjkanje konkurence v določenih sektorjih ter slabo delovanje nekaterih trgov. Slednje zahteva strukturne reforme, česar se oblasti zavedajo, je v Bruslju poudaril evropski komisar Joaquin Almunia. Srednjeročni cilj Slovenije je primanjkljaj v višini odstotka bruto domačega proizvoda BDP v strukturnem smislu, je v oceni pojasnila Evropska komisija in tudi ocenila, da bo Slovenija skozi celotno programsko obdobje 2007 2010 verjetno uspela ohraniti dober proračunski položaj. Priporočila Evropske komisije Sicer pa je Bruselj Sloveniji namenil tri priporočila oziroma pozive. Slovenija naj si prizadeva, da bo proračunski položaj letos in po letu 2008 boljši od načrtovanega. Hkrati naj sprejme dodatne ukrepe za omejitev inflacijskih pritiskov, pri čemer naj priporočeno fiskalno naravnanost dopolni z ustrezno politiko plač, trga dela in konkurenčno politiko. Za konec komisija svetuje, naj Slovenija izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, zlasti z nadaljnjim izvajanjem reform pokojninskega sistema. Eden od vzrokov visoke inflacije je po oceni poslanca NSi Cirila Testena tudi bruto zunanji dolg Slovenije. Odkar smo vstopili v EU in prevzeli evro, se naše banke in gospodarske družbe kar precej zadolžujejo v tujini, kar vpliva tako na gospodarsko rast kot tudi na inflacijo, je opozoril Testen. Poleg omenjenih treh pozivov Sloveniji je komisija podala tudi podroben opis stanja v državi. Tako je inflacijo povezala s cenami blaga ter pomanjkanjem konkurence v določenih sektorjih . Opozorila je, da bi morda lahko bila inflacija bolj dolgotrajna kot sicer v območju evra, kar bi lahko imelo neugoden vpliv na konkurenčnost. Za letos so napovedali 3,5-odstotno inflacijo, drugo leto pa naj bi padla na 2,8 odstotka, leta 2010 pa na 2,6 odstotka. Kot drugo je komisija izpostavila gospodarsko rast, ki naj bi se trenutno nekoliko znižala, proti koncu obdobja pa ponovno zvišala. Po lanskoletni 5,8-odstotni rasti naj bi tako letos rast padla na 4,6 odstotka, prihodnje leto na 4,1 odstotka, leta 2010 pa naj bi narasla na 4,5 odstotka. Nadalje je omenjen javnofinančni primanjkljaj Slovenije, ki je lani znašal 0,7 odstotka BDP namesto napovedanega 1,5 odstotka, kar je dobro. Navedena pa so tudi opozorila glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ ter izdatkov za pokojnine. 2008-02-13 STA 3 3 3 0 neutral 171 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/uprava-palome-pred-inspektoratom.html Uprava Palome pred inšpektoratom paloma, danilo, marin, uprava, prijava, inšpektorat, za, delo, svet, delavec Palomini delavci so predsednika Marina zaradi kršitve zakona o delovnih razmerjih prijavili Inšpektoratu za delo. Člani sveta delavcev v sladkogorski tovarni papirja Paloma so poudarili, da ne nameravajo kloniti pritiskom, šikaniranju in ustrahovanju, ki ga nad njimi izvaja uprava družbe. Svet delavcev očita Marinu, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo. Predsednik uprave Palome Danilo Marin naj bi po njihovem mnenju kršil zakon v njegovem 113. členu, ki prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev brez soglasja omenjenega organa. Prav to pa naj bi delodajalec storil v primeru predsednika sveta delavcev Palome Jožeta Korotaja, saj soglasja s strani sveta ni dobil in ga niti ni poskušal dobiti, čeprav Korotaj po mnenju sveta ni kršil ne zakona, niti kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. V svetu delavcev navajajo, da so vsa Korotajeva dejanja, ki so mu očitana, povezana izključno z opravljanjem njegove delavsko-predstavniške funkcije in so bila podprta s strani celotnega sveta delavcev. Izvrševanje sklepov organa, ki mu predseduje, pa ne morejo predstavljati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo v svetu delavcev, ki zavrača tudi očitke o izdaji poslovne skrivnosti. Zaposleni v Palomi poudarjajo, da nikakor ne nasprotujejo spremembam in prodaji družbe, želijo pa si, da jim država poišče poštenega lastnika iz branže, ki bo razvijal Palomo in na podlagi uspešnosti zagotavljal ohranitev delovnih mest. Svet delavcev Palome je zato, kljub temu da ga delodajalec ni zaprosil za soglasje, samostojno sprejel soglasen sklep, da ne daje soglasja k prekinitvi delovnega razmerja Korotaju, saj gre po njihovem zgolj za šikaniranja s strani uprave podjetja. Marinu so očitali tudi, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo, o čemer so poleg inšpektorata že obvestili tudi lastnike družbe. Od uprave zahtevajo, naj javnosti končno pokaže, kaj je storila v času svoje prisotnosti v Palomi, sprašujejo pa se tudi, kdaj bosta ukrepala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša ter kdaj bo notranji minister Dragutin Mate tudi v Palomi preveril, ali so v njej tajkuni in plenilci. 2008-02-14 STA / U.Z. 2 2 2 0 negative 172 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srot-ne-bo-sprejel-ponudbe.html Šrot ne bo sprejel ponudbe pivovarna, laško, infond, holding, večer, delo Pivovarna Laško prevzemno ponudbo s strani Infold Holdinga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine in Kota ocenjuje kot pozitivno. Uprava Pivovarne Laško je ocenila, da bo izveden prevzem pivovarne s strani Infond Holdinga, Cestnega podjetja Maribor, Fidine in Kota omogočil uspešno uresničevanje obstoječih interesov in razvoj njihove zastavljene strategije. Ob tem je zatrdila, da s prevzemniki ni bilo nobenih dogovorov ali pogajanj glede prevzemne ponudbe. V Pivovarni Laško poudarjajo, da prevzem ne bo vplival na obstoječa delovna mesta v ciljni družbi in politiko zaposlovanja. Izvedba prevzemne ponudbe naj tudi ne bi vplivala na obstoječa delovna mesta v ciljni družbi in politiko zaposlovanja, ki bo ostala v pristojnosti uprave ciljne družbe. Prav tako je iz prospekta razvidno, da prevzemniki ne bodo prenašali sedeža poslovanja in kraja opravljana poslov ciljne družbe, je uprava Pivovarne Laško zapisala v sporočilu za javnost, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze. Laščani so zatrdili, da med prevzemniki in upravo ciljne družbe ne obstaja kakršen koli dogovor o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe, ki jih prevzemniki že imajo. Šrot lastnik 0,1032-odstotnega deleža Kot so še navedli, uprava oziroma direktor ciljne družbe ne bo sprejel prevzemne ponudbe. Je imetnik 9.030 delnic, kar predstavlja 0,1032-odstoten delež vseh delnic Pivovarne Laško. Direktor ciljne družbe Boško Šrot je solastnik družbe Atka-Prima iz Celja, ki je imetnica 53.531 delnic, kar predstavlja 0,6119-odstoten delež vseh delnic ciljne družbe. Tudi ta družba ne bo sprejela prevzemne ponudbe. Po navedbah družbe je revidirana knjigovodska vrednost delnice 31. decembra 2006 znašala 21,93 evra na samostojni podlagi in 34,68 evra na uskupinjeni podlagi, nerevidirana vrednost 31. decembra lani pa 26,44 evra na samostojni podlagi, medtem ko na uskupinjeni podlagi še ni izračunana. Za leto 2007 se ocenjuje, da bo čisti dobiček družbe znašal 12,1 milijona evrov, medtem ko za skupino še ni izračunan. 2008-02-19 STA / Š.Z. 4 4 3 3 3 3 3.333 0.516 neutral 173 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/policija-v-palomi.html Policija v Palomi paloma, policija, preiskava, predkazenski, postopek Uprava Palome se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašla v predkazenskem postopku. Policija preverja vložene ovadbe. 2008-02-21 Janez Krušič Sterguljc 1 2 1.5 0.707 negative 174 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-eu-mladi-brez-sluzbe.html V EU mladi brez službe bruselj, eu, evropska, unija, komisija, brezposelnost, trg, dela Kljub 6,5 milijona novih delovnih mest so mladi v EU še vedno brezposelni. Evropska komisija spodbuja popolno odprtje trga dela. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Evropska komisija za sektor zaposlovanja je sporočila, da je kar 17,4 odstotka mladih brez službe in to kljub odprtju številnih novih delovnih mest. Kje naj bi vsa ta delovna mesta bila, komisija ni znala povedati, poudarila je le, da so nove možnosti v storitvenem sektorju, manj pa jih je v proizvodnji. Dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju verjetno ne bo. Na splošno se je brezposelnost v EU sicer zmanjšala pod sedem odstotkov, vendar je, kot pravijo na komisiji, do uresničitve cilja 70-odstotne stopnje zaposlenosti še dolga pot. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Sicer bi ugodno na zaposlovanje vplivalo tudi popolno odprtje trga, kar pomeni, da bi stare članice morale umakniti ovire za dostop delavcev iz novih članic na svoje trge. 2008-02-22 STA / N.D. 1 2 3 2 3 3 2.333 0.816 negative 175 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obcina-prodaja-delez-v-luki-koper.html Občina se umika iz Luke Koper luka, koper, občina, delež, prodaja Koprska občina se je odločila za prodajo deleža v Luki Koper, saj želijo pridobiti finančna sredstva za investicije. Koprska občina se je odločila za prodajo 3,3 odstotnega deleža v Luki Koper. Koprski občinski svetniki so se na četrtkovi seji odločili za prodajo 3,3-odstotnega občinskega lastniškega deleža v Luki Koper. S prodajo deleža želijo pridobiti finančna sredstva za investicije v denivelacijo ceste Zore Perello Godina in Piranske ceste ter v presežku za investicije na področju vrtcev in osnovnih šol. Razlogi za prodajo Kot so sporočili iz Mestne občine Koper želijo s prodajo 3,3-odstotnega občinskega lastniškega deleža v Luki Koper ob doseganju maksimalne cene med ponudniki pridobiti finančna sredstva za investicije. Temu cilju je prilagojen tudi posamezni program prodaje finančnega premoženja, ki kot edini kriterij za izbiro kupca poudarja najvišjo ponujeno ceno. Ker je povpraševanje po delnicah lahko podvrženo tržnim nihanjem, odvisnim od različnih dejavnikov, na katere Mestna občina Koper nima nobenega vpliva, se pridržuje možnost, da se pogodba o prodaji ne sklene z nobenim od ponudnikov, če se ponujena cena pokaže kot prenizka, so še pojasnili. Zbrana sredstva od prodaje delnic koprske Luke, ki jih predstavlja plačana kupnina, so z odlokom o proračunu mestne občine za leto 2008 opredeljena kot namenska sredstva za financiranje denivelacije ceste Zore Perello Godina in Piranske ceste ter v presežku za investicije na področju vrtcev in osnovnih šol, ki so opredeljene v načrtu razvojnih programov za obdobje 2008-2011, so še sporočili. 2008-02-22 STA 3 4 3.5 0.707 neutral 176 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-zdaj-zavlacuje.html Kdo zdaj zavlačuje? matjaž, janša, telekom, prodaja, delež, skipti Komisija za prodajo Telekoma se brani očitkov, da zavlačuje. Konzorcij smo cel mesec prosili, naj dopolni ponudbo, trdi. Direktor direktorata za elektronske komunikacije Matjaž Janša je na novinarski konferenci povedal, da imata oba ponudnika, Skipti in britansko-nemški konzorcij, do petka še možnost, da popravita svoje ponudbe za prodajo 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Končna odločitev pri prodaji državnega deleža v Telekomu Slovenije bo znana v ponedeljek. Poziv, da lahko do petka svojo ponudbo popravi, bo dobil tudi konzorcij Bain Capital & Axos Capital & BT, ki je komisiji v ponedeljek sicer sporočil, da od ponudbe odstopa, je povedal Janša. Ob tem je komentiral še trditev konzorcija, da komisija zavlačuje. Ta po njegovih besedah ni ravno korektna glede na to, da smo jih skoraj mesec dni prosili, da svojo, za nas neustrezno ponudbo popravijo . Glavna težava ponudbe konzorcija Bain Capital & Axos Capital & BT je v finančnem delu ponudbe, je povedal Janša. Kot je pojasnil, bi rad konzorcij večino delnic Telekoma Slovenije kupil z dolgom, ki bi ga nato prenesli na Telekom Slovenije. V tem bi država še naprej ostala več kot 40-odstotni lastnik in tako posredno še vedno plačevala dolg. To je z našega vidika nesprejemljivo, saj se znižuje efektivna vrednost cene, ki jo plačujejo za delnico, je dejal Janša. Janša je povedal tudi, da so se srečali s predstavniki Skiptija oz. njihovimi svetovalci JP Morgan, o vsebini pogovorov pa ni želel govoriti. Na kratko je predstavil ponudbo Skiptija in pojasnil, da lastniki Skiptija skupaj s partnerji, ki jih v celoti še niso razkrili, kupujejo Telekom Slovenije, ta pa kupi v celoti podjetje Skipti. Takšna rešitev se Janši ne zdi sporna. Telekom bo kupil podjetje za pošteno ceno, če pride do dogovora, kot bi kupil podjetje v Bosni ali Srbiji, ga plačal za pošteno ceno in pri tem bi vsi mislili, da je naredil dober posel, je dejal. Rešitev je po besedah direktorja direktorata predlagal Telekom, ki je v tem videl dobro poslovno potezo. Možno je, da se oba ponudnika umakneta, je priznal Janša, kaj se bo zgodilo v tem primeru, pa ni želel ugibati. 2008-02-26 STA / U.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 177 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/niso-se-se-odpovedali-ryanairu.html 'Niso se še odpovedali Ryanairu' nizkocenovni, prevoznik, ryanair, maribor, šonc, matjaž Nizkocenovni prevoznik Ryanair bo po mnenju direktorja Aerodroma Maribor Matjaža Sonca letel do konca marca. Direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc je povedal, da bo irski nizkocenovni prevoznik Ryanair med Mariborom in Londonom letel še do konca marca. Po njegovih besedah pa so možnosti za jesensko sodelovanje še odprte, je dejal za današnji Večer. Na Aerodromu Maribor so lansko leto zabeležili okoli 34.000 potnikov. Kot je dejal Sonc, se irski prevoznik iz Maribora umika iz ekonomskih razlogov oz. premajhne donosnosti linije, izpad prihodka Aerodroma Maribor, glede na to, da gre za nizkocenovnika, ki je plačeval razmeroma malo za letališke storitve, pa bo po njegovem manj hud kot izpad potnikov. Pogovori z drugimi prevozniki Direktor letališča ni želel ugibati o tem, ali namerava družba Prevent tudi dolgoročno ostati strateški lastnik, saj je to po njegovem odvisno od strateških ciljev Preventa. Ob tem je dodal, da se bo Prevent o tem odločil tudi na osnovi rezultatov poslovanja, ti pa morajo zagotovo biti drugačni kot so sedaj. Prvi mož Aerodroma Maribor je še dodal, da v fazi oživljanja letališča niso stavili samo na Ryanair. Pogovarjajo se tudi z drugimi prevozniki, vendar so taki dogovori po njegovih besedah dolgotrajni, saj vzpostavitev povezave od začetka pogovorov do začetka letenja traja tudi tri leta ali več. O kakšni drugi povezavi za zdaj še ni želel govoriti, morda bo kaj novega že letošnjo jesen, še bolj pa računajo na prihodnjo sezono. Še vedno se o možnostih sodelovanja dogovarjajo tudi z Adrio Airways, vendar za zdaj še niso sklenili dogovora o tem, kakšno bo sodelovanje oz. kam bi Adria iz Maribora letela. Ena od možnosti je po Sončevih besedah tudi London, vendar pri tem opozarja, da to ne more biti nizkocenovna linija. Sicer pa so lani na Aerodromu Maribor zabeležili okoli 34.000 potnikov, za letošnji cilj pa so si zadali med 55.000 in 60.000 ljudi, kar pa bo ob odsotnosti Ryanaira malo težje. Sonc za rentabilnost letališča v prihodnje omenja številko med 85.000 in 100.000 potnikov, odvisno od vrste prometa, kot je še dejal, pa načrtujejo, da bi lahko bilo v prihodnjem letu poslovanje že pozitivno. 2008-02-26 STA 4 3 3.5 0.707 neutral 178 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/plinski-spor-zglajen.html Plinski spor zglajen gazprom, naftogas, dobava, zemeljski, plin, ukrajina, timošenko, ukrajina Rusija bo obnovila dobavo plina Ukrajini. Novica je dobra tudi za ostale evropske države, ki so se bale pomanjkanja plina. Predstavnik Gazproma je še zatrdil, da so Ukrajini plačali vse dajatve za tranzit plina preko njenega ozemlja. Gazprom je v zadnjih dneh Ukrajini dobavo plina zmanjšal za polovico. Gazprom je dobavo plina Ukrajini zmanjšal zaradi neplačanega dolga, ki naj bi znašal skoraj 400 milijonov evrov. Kijev pa zahteva spremembo sistema, po katerem plačuje za dobave plina, poleg tega vztraja, da bi morala Rusija plačevati več za tranzit plina preko ukrajinskega ozemlja. Ukrajinsko-ruski plinski spor je končan. Ruski energetski gigant Gazprom in ukrajinsko naftno podjetje Naftogaz sta namreč dosegla dogovor, tako da bo Ukrajina pet dobivala celotno količino ruskega plina. Podrobnosti še niso znane. Spor bi lahko občutile tudi ostale evropske države. Ukrajinsko energetsko podjetje Naftogaz je namreč ruski Gazprom obvestilo, da bo zmanjšalo tranzit plina iz Rusije preko ukrajinskega ozemlja v EU, je povedal tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Sergej Kuprianov. Od Naftogaza smo prejeli sporočilo, v katerem je zapisano, da se bodo dobave evropskim uporabnikom tekom današnjega dneva zmanjšale za 60 milijonov kubičnih metrov, je povedal Kuprianov. Pojasnil je, da bo Gazprom plin dobavil do rusko-ukrajinske meje, vendar ta ne bo prišel do porabnikov v EU. Predstavnik Gazproma je še zatrdil, da so Ukrajini plačali vse dajatve za tranzit plina preko njenega ozemlja. Evropska komisija uradnih informacij o tem nima, ukrajinska premierka Julija Timošenko pa je zagotovila, da rusko-ukrajinski spor ne bo vplival na dobave plina v EU. Piebalgs in Vizjak pozivata vpletene Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs in slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta pozvala Ukrajino in Rusijo, naj čimprej rešita spor. Hkrati sta za prihodnji teden sklicala sestanek koordinacijske skupine EU za plin. Ta je namenjena zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom državam EU. 2008-03-05 STA/Reuters / D.L. 4 4 3 3 3 3 3.333 0.516 neutral 179 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/enake-cene-do-poletja.html Enake cene do poletja? podražitev, cena, hrana, živilo, testenine, mleko, mlečni, izdelek, revščina, drago, draginja, zamrznitev, trgovci Trgovinska zbornica si želi stabilizacijo cen. Trgovci se strinjajo, a predlagajo pogovore s proizvajalci. Mleko in mlečni izdelki so se podražili tudi do 20 odstotkov. Po zadnjih podražitvah je Trgovinska zbornica Slovenije trgovcem predlagala stabilizacijo cen za nekaj mesecev, tako da bi potrošniki živila kupovali po istih cenah. Vsi večji trgovci se strinjajo, vendar pa predlagajo še pogovore z dobavitelji in proizvajalci. Po mnenju trgovcev so namreč prav proizvalci tisti, ki so krivi za nedavni val podražitev. Sicer pa trgovci trdijo, da podpirajo stabilizacijo cen predvsem v korist potrošnikov. Upoštevali in podprli bomo pobudo trgovinske zbornice, ki bo v korist vseh, predvsem pa potrošnikov, pravijo pri Mercatorju, podobnega mnenja pa so tudi v Sparu, kjer pravijo, da bodo skušali s proizvajalci in resornim ministrstvom najti način za ustavitev inflacije. Prvi val podražitev se je v Sloveniji začel že septembra lani, draženje pa se ni umirilo niti v začetku letošnjega leta, ko so se najbolj podražili mleko in mlečni izdelki, olje in maščoba, sladkor in konditorski izdelki, ribe ter gazirane in negazirane pijače. 2008-03-06 M.K./T.V. 3 3 3 0 neutral 180 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/leto-izjemnih-dosezkov.html Leto izjemnih dosežkov slovenija, gospodarska, rast, vasle, umar, statistični, urad, inflacija, denar, cene, cena Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve, je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991, je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod BDP je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov 10,2 odstotka več kot v letu 2006 oz. 16.616 evrov na prebivalca 9,6 odstotka več kot v letu 2006. To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov, je povzela Hrenova. Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven 7,2 odstotka, nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala 4,7 odstotka. Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006, je dejala. Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto, je poudaril strankin predsednik in finančni minister Andrej Bajuk. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Dejstvo je, da v zgodovini samostojne Slovenije takšne gospodarske rasti še nismo imeli, je Bajuk ocenil podatek o 6,1 odstotni gospodarski rasti v letu 2007. Čeprav prihodnost ne bo tako rožnata, kot je bilo leto 2007, je klima v gospodarstvu pozitivna, je razloge za optimizem še pojasnil Bajuk. Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz 14,1 odstotka. Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte 20,8 odstotka in v transportno opremo 24,7 odstotka. Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej 4,1-odstotna rast. Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006. Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova. Povečanje zaposlenosti Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila v letu 2007 8,3-odstotna in podobna kot v letu 2006. Visoke stopnje rasti so v letu 2007 beležile še dejavnosti finančnega posredništva 12,1 odstotka, trgovine 7,6 odstotka in prometa 6,2 odstotka. Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila, je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja triodstotna. Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu 10,8 odstotka, prometu 6,4 odstotka in v poslovnih storitvah 6,3 odstotka. Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. Umar Umiritev rasti Ekonomisti visoko gospodarsko rast v Sloveniji v lanskem letu pripisujejo predvsem ugodni zunanji konjunkturi in močnemu investicijskemu ciklusu. Za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju. Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja, je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom. 2008-03-10 STA 4 4 4 0 positive 181 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lov-za-bivsim-usluzbencem.html Lov za bivšim uslužbencem liechtenstein, davki, utaja, preiskava, kieber Liechtensteinska policija išče 42-letnega Kieberja, ki naj bi ukradel seznam strank v banki LGT Group. Liechtenstein je izdal mednarodno tiralico za Heinrichom Kieberjem, ki je osumljen kraje občutljivih podatkov strank v liechtensteinski banki LGT Group, na podlagi katerih je izbruhnila davčna afera svetovnih razsežnosti. Policija z mednarodno tiralico išče 42-letnega Heinricha Kieberja. Liechtensteinska policija je že v torek na svoji spletni strani objavila fotografijo 42-letnega Kieberja, zraven pa zaprosila za informacije o tem, kje se nahaja osumljeni. Obenem dodaja, da bo Liechtenstein v primeru aretacije osumljenca v tujini takoj zahteval njegovo izročitev. Kot je znano, je afera utaje davkov prek računov v alpski kneževini Liechtenstein izbruhnila februarja v Nemčiji, potem ko je prišlo v javnost, da je nemška obveščevalna služba za okrog pet milijonov evrov od nekega vira kupila seznam in druge podrobnosti računov v banki LGT Group. Nemške oblasti so zaradi suma davčnih utaj sprožile obsežno preiskavo, podobno pa so se odločili tudi davčni organi v drugih državah. Tožilci v omenjeni kneževini pa so medtem sprožili preiskavo proti Kieberju, nekdanjemu uslužbencu v banki LGT, in še nekaj osumljenim neidentificiranim osebam. Za podatke o morebitnih slovenskih državljanih na seznamu, ki ga je pridobila nemška obveščevalna služba, je zaprosilo tudi slovensko ministrstvo za finance. Liechtenstein tako kot druge davčne oaze privlači vlagatelje z vsega sveta, saj lahko tam svoj denar shranijo z visoko stopnjo tajnosti in zaščito pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. Vendar pa so takšne države v zadnjih letih vedno bolj deležne pritiskov, naj informacije o lastnikih bančnih računov delijo z ostalimi državami. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je leta 2002 tako navedla sedem držav, ki jih je označila za nesodelujoče davčne oaze . Na seznamu so ostale še tri Andora, Monako in Liechtenstein. 2008-03-13 STA 2 2 2 0 negative 182 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/oglasevalec-leta-je-engrotus.html Oglaševalec leta je Engrotuš sof, oglaševanje, engrotuš, tuš, celje, portorož, nagrada Naziv Oglaševalec leta, ki ga podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica, je letos prejelo podjetje Engrotuš iz Celja. V zadnjem krogu se je za nagrado potegovalo pet nominirancev, komisija pa je svojo odločitev sprejela soglasno. Nagrado bodo podelili v petek na zaključnem večeru 17. Slovenskega oglaševalskega festivala SOF. Z otvoritve letošnjega Slovenskega oglaševalskega festivala. Oglaševalec leta postane podjetje, ki je v preteklem letu izstopalo predvsem z izvirnostjo in inovativnostjo svojega nastopa na trgu ter tako na svojevrsten način zaznamovalo preteklo leto v komunikacijskem smislu. Komisija naj bi pri izboru upoštevala še inovativnost pri doseganju ciljnih skupin ter kreativnost in konsistentnost komunikacijskih sporočil, ki se odražata v celostni komunikacijski odličnosti. Prepričali z novo komunikacijsko kampanjo Kot je žirija zapisala v obrazložitvi nagrajenca, je Engrotuš kot odziv na obstoječo in porajajočo se konkurenco v začetku lanskega leta nastopil z novo komunikacijsko kampanjo, s katero je izbrani ciljni javnosti predstavil svojo strateško preusmeritev iz cenovno orientiranega trgovca v ponudnika visokokakovostnih izdelkov po ugodnih cenah. Roman Berčon, predsednik Sofa 2008 Svojo strateško preusmeritev pa naj bi podjetje celovito podprlo tudi z ustrezno komunikacijsko kampanjo, katere komunikacijski cilj je bil izgradnja prepoznavnosti in zavedanja o Tuševem zagotavljanju kakovostne ponudbe kakor tudi vseh poslovnih procesov in postopkov v verigi od dobave do košarice. Kot so zapisali, je podjetje uporabilo klasične in alternative komunikacijske kanale, med orodji komunikacijskega spleta pa je dalo poudarek predvsem oglaševalskim orodjem. Lanski dobitnik naziva Oglaševalec leta je bil Mobitel. Rast investicij v oglaševanje Predsednik letošnjega Sofa Roman Berčon je dejal, da letos v Sloveniji beležijo približno 11-odstotno povišanje investicij v promocijo in oglaševanje. z obiskom na Sofu je Berčon zelo zadovoljen, že prvi dan so zabeležili 770 obiskovalcev. Predsednik žirije letošnjega Sofa Aljoša Bagola je dejal, da so se kot odlične izkazale spremembe načina ocenjevanja, ki so jih uvedli letos. Prav tako naj bi bilo iz kakovosti del razvidno, da je letos višja tudi samocenzura agencij. Bagola pa meni, da bi bilo lahko slovensko oglaševanje nekoliko bolj samozavestno. Zaključek festivala bo v petek zvečer, ko bodo med drugim razkrili tudi ime letošnje najboljše oglaševalske agencije. Izvršna direktorica tekmovalnega programa Lučka Peljhan je dejala, da so agencije veliko število del prijavile v nove tekmovalne kategorije. Kakovost oglasov pa naj bi letos presenetila prav v novih kategorijah. 2008-03-13 STA / L.H. 5 4 4.5 0.707 positive 183 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/radenska-na-drazbi.html Radenska na dražbi radenska, rubež, dražba Želite postati lastnik znamke Radenska za območje Nemčije in Avstrije? Nič lažjega, saj je zanjo napovedan rubež. 2008-03-14 Marjan Maučec 1 2 1.5 0.707 negative 184 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriminalisti-pri-intereuropi.html Kriminalisti pri Intereuropi intereuropa, east, preiskava, kriminalist, gospodarski, kriminal Prostore hčerinskega podjetja Intereurope so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Ruski preiskovalci so obiskali hčerinsko podjetje Intereurope. V večurni preiskavi so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine, a kot pravijo v podjetju, so kriminialisti iskali le dokumentacijo v zvezi s poslovanjem ruskega podjetja Evroklimat Moskva. Vodilni tudi zatrjujejo, da preiskava ni povezana z dejavnostmi Intereurope, pa tudi moskovskega hčerinskega podjetja ne. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi, a včerajšnja preiskava s tem ni povezana, pravijo vodilni. Kot je povedal predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, sprva niso vedeli za kaj gre, a se je pozneje izkazalo, da so kriminalisti iz zahodnega dela Moskve iskali dokumentacijo, ki bremeni rusko podjetje Euroklimat. V začetku tedna naj bi vodstvo od kriminalstov dobilo dodatna pojasnila, saj so med preiskavo, ki je po besedah direktorja Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili tudi veliko opreme. Kriminalsti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. To je vse potekalo ob navzočnosti naših odvetnikov, tako da je, bi lahko rekel, bila zadeva pod kontrolo, je povedal direktor Esad Ajeti. Rusko podjetje Euroklimat, ki naj bi torej sprožil včerajšnjo preiskavo, se je zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev, je prepričan Ajeti. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu, ki ima, kot pravi, veliko podporo države, že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji menda ogromno. 2008-03-15 Petra Čertanc/M.K. 2 2 2 0 negative 185 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obrestne-mere-najnizje-po-letu-2004.html Obrestne mere najnižje po letu 2004 zda, amerika, gospodarska, kriza, slovenija, borza Odbor za odprti trg ameriške centralne banke je ključno obrestno mero znižal za 0,75 odstotne točke. Odločitev odbora za odprti trg FOMC je bila pričakovana in v skladu s prizadevanji centralne banke, da ustavi nazadovanje gospodarske rasti in povrne zaupanje v finančne trge, ki jih še vedno pretresa kreditna stiska zaradi težav na trgu hipotekarnih posojil in ohlajanja nepremičninskega trga. Zvezne rezerve so že v nedeljo znižale diskontno obrestno mero za 0,25 odstotka, prav tako tudi omogočile bankam večji dostop do svojih kreditov. Ključno obrestno mero so znižal za 0,75 odstotne točke na 2,25 odstotka. FOMC je od sredine lanskega septembra tako tokrat že šestič po vrsti znižal ključno obrestno mero, vendar pa se finančni trgi na agresivne ukrepe centralne banke do torka niso pozitivno odzvali. V petek jih je pretresla novica o težavah investicijske banke Bear Stearns zaradi izpostavljenosti drugorazrednim hipotekarnim posojilom in Zvezne rezerve so podprle odkup Bear Stearnsa s strani konkurenčne JP Morgan Chase za izjemno nizko ceno dva dolarja za delnico. Borze so odločitev Zveznih rezerv pričakovale in v torek zjutraj pred sporočilom o znižanju obrestnih mer je osrednji indeks Dow Jones napredoval najprej za 200 potem pa tudi do 300 točk. Borzni vlagatelji so sicer potisnili cene delnic navzgor predvsem zaradi olajšanja, ko sta investicijski banki Goldman Sachs in Lehman Brothers objavili sicer za pol nižje dobičke kot v prvem četrtletju lanskega leta, vendar še vedno višje od napovedi analitikov. Predvsem pa je pomagalo dejstvo, da se nista znašli v podobnih težavah z likvidnostjo kot Bear Stearns. FOMC je v izjavi po sestanku v Washingtonu sporočil, da bi morala odločitev o obrestnih merah, skupaj s preteklimi in skupaj z ukrepi za povečanje likvidnosti finančnega trga, sčasoma vzpodbuditi zmerno gospodarsko rast in znižati tveganja gospodarskim aktivnostim. Izjava sicer vsebuje tudi zavedanje o nevarnosti inflacije, ki je po podatkih ministrstva za delo na ravni proizvodnih cen februarja porasla za 0,3 odstotka. Združenje hipotekarnih bankirjev napoveduje dodatno padanje izdajanja kreditov in dodatno padanje cen nepremičnin. Razlog je v tem, da vse več drugorazrednih in drugih hipotek pripada, ker jih ljudje niso sposobni odplačevati in trg se polni z nepremičninami, ki jih nihče ne kupuje, ker so finančne ustanove zaostrile kreditne pogoje. Inflacijo poganjajo visoke cene energije, Zvezne rezerve pa se proti njej borijo z višanjem obrestnih mer, kar trenutno ne pride v poštev. Prav zaradi skrbi pred inflacijo odločitev FOMC v torek ni bila soglasna in člana odbora iz Dallasa Richard Fisher ter Philadelphije Charles Plosser sta glasovala proti in se zavzemala za manj agresivno znižanje . FOMC je v izjavi priznal, da so se izgledi za gospodarsko rast dodatno poslabšali. Nekateri ameriški analitiki so sicer prepričani, da je gospodarstvo že v recesiji, čeprav je po definiciji recesija šele po dveh zaporednih četrtletjih negativne rasti. Glavni krivec za gospodarski zastoj ali nazadovanje ostaja nepremičninski trg, iz katerega izvira kreditna stiska. 2008-03-18 STA / N.B / D.J. 2 4 3 2 3 3 2.833 0.753 neutral 186 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dremelj-ostaja-na-celu-telekoma.html Dremelj ostaja na čelu Telekoma telekom, uprava, dremelj, bojan, marinšek Po večurni izredni seji nadzornega sveta Bojan Dremelj ostaja na čelu uprave Telekoma. Dremelj ostaja predsednik uprave Telekoma. Nadzorni svet Telekoma Slovenije se je na današnji izredni seji seznanil z odpoklicem člana upravnega odbora in izvršnega direktorja Mobitela Igorja Marinška. Kljub nekaterim ugibanjem, da naj bi bil zaradi Marinškovega odpoklica ogrožen položaj predsednika uprave Telekoma Slovenije, pa ta ostaja na čelu Telekoma. V Telekomu so v sporočilu za javnost zapisali, da uprava nadaljuje z delom, nadzorni svet pa od nje pričakuje dosledno izpolnjevanje potrjenega poslovnega načrta. Odstavljeni izvršni direktor Mobitela Igor Marinšek. Spomnimo, da je skupščina Mobitela minuli petek odpoklicala Marinška in v sporočilu za javnost navedla, da je odpoklic posledica različnih pogledov na razvoj skupine Telekom Slovenije in prihodnjo vlogo podjetij znotraj skupine. Družbo tako zdaj vodi sedemčlanski upravni odbor. V njem so predsednik Bojan Dremelj ter člani Klavdij Godnič, Filip Ogris-Martič, Željko Puljič, Metod Zaplotnik, Brane Miklavčič in Tjaša Škrilec kot predstavnika zaposlenih. Glavni izvršni direktor Mobitela ostaja Klavdij Godnič. 2008-03-18 STA / N.Š.K./M.M. 2 3 3 4 4 3 3.167 0.753 neutral 187 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-nakup-utemeljen.html Nadzorniki Nakup utemeljen intereuropa, preiskava, tovornjaki, evroklimat, moskva, east V Intereuropi so poudarili, da je bil nakup in nadgradnja 50 tovornjakov smotrn in upravičen. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi. Tiskovna predstavnica Interevrope Damjana Jerman je za 24ur. com dejala, da so 50 tovornjakov kupili v Nemčiji, o nakupu je bil obveščen tudi nadzorni svet. Po mnenju Jermanove je bilo potrebno tovornjake za jugovzhodni trg Evrope nadgraditi, kar pa je za vse tovornjake znašalo 10.400 evrov. Poudarila je še, da je nadzorni svet Interevrope ugotovil, da je nakup tovornjakov bil ekonomično utemeljen. Preiskava še poteka Kot je znano, so prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, v petek obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Med preiskavo so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine. Kriminaliste je zanimalo predvsem poslovanje z ruskim podjetjem Evroklimat Moskva. V Intereuropi so poudarili, da ta preiskava ni povezana z njimi. Na PU Koper pa so dejali, da zaradi poteka preiskave ne želijo dati izjav, če so mogoče priprli kakšne osumljence. Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je v petek dejal, da je preiskava Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili so tudi veliko opreme. Kriminalisti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. Kot je znano, se je rusko podjetje Euroklimat zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji veliko. 2008-03-19 D.Š. 2 2 3 4 3 3 2.833 0.753 neutral 188 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/konec-blagovne-znamke-elan.html Konec blagovne znamke Elan? elan, tovarna, smuči, propad, skimar, posojilo, bankrot Skimar je v denarnih težavah. Grozi mu celo stečaj, zaradi česar bi lahko izginila tudi blagovna znamka Elan. 2008-03-19 Marko Milenkovič 1 1 1 0 negative 189 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kumperscaku-steti-dnevi.html Kumperščaku šteti dnevi? mura, aleš, kumperščak, delavci, direktor, menjava, odstavitev Nadzorni svet Mure bo po neuradnih informacijah odločal o razrešitvi predsednika uprave Aleša Kumperščaka. 2008-03-24 Barbara Pance 2 3 2 4 3 2 2.667 0.816 neutral 190 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/foto-smo-na-tretjini-poti.html FOTO 'Smo na tretjini poti' avtobus, prevoznik, javni, promet, protest, mimovoz, voznik, promet, ministrstvo, prometno, žerjav Zahteve prevoznikov pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila v proračunu, pravi Zajc. Člani sekcije za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu pri GZS so se ob 8. uri zbrali na lokaciji parkirišča bivše Veletržnice Rudnik na Dolenjski cesti v Ljubljani. 15 avtobusov se je ob 9. uri podalo na vožnjo proti ministrstvu za promet, in sicer po obvoznici do izhoda na Tržaško cesto ter prek Tržaške, Jadranske ulice in Jamove ceste do Langusove ulice 4. Tam so generalnemu direktorju direktorata za promet pri ministrstvu za promet Ljubu Zajcu predali peticijo, s katero bodo ministra Radovana Žerjava znova pozvali, naj še letos uresniči pobudo za znižanje prodajnih cen vozovnic ter s tem zaustavi upadanje števila potnikov v javnem potniškem prometu. Člani sekcije za javni potniški promet so protest napovedali 20. marca. Z njim želijo izraziti svoje ogorčenje nad neuspešnostjo reševanja problematike javnega potniškega prometa. Ministrstvo za promet namreč kljub štirimesečnim pogovorom o možnih ukrepih za rešitev slabega položaja javnega cestnega potniškega prometa v Sloveniji še ni našlo ustreznih rešitev. Zajc Smo nekje na tretjini poti Zajc je ob prejemu peticije povedal lahko komentiram le to, da se v tej hiši v zadnjem letu in pol zelo intenzivno izvaja reforma oziroma priprava na reformo javnega potniškega prometa v Sloveniji. Smo nekje na tretjini poti in ta reforma se dela skupaj z vsemi izvajalci, ki so združeni v gospodarski in obrtni zbornici Slovenije. Na zahteve, ki se nanašajo neposredno na danes, pa lahko rečem leto, da tisto, kar sem slišal od predstavnikov gospodarske zbornice pomeni dvig kompenzacije iz 0,271 evra na kilometer na 0,431 evra na kilometer. To preračunano v denar pomeni preprosto 6,7 milijona dodatnih sredstev. Če pa še upoštevamo še njihovo zahtevo, da se prodajana cena avtobusnih vozovnic zniža za 50 procentov, pa to pomeni približno še dodatnih 13 milijonov. Vse skupaj pomeni zahteve po dodatnih 20 milijonov sredstev. Ob tem naj povem, da je v proračunu za leto 2007 za izvajanje gospodarske javne službe namenjeno 12,2 milijona, kar preprosto pomeni, da današnje zahteve pomenijo zahteve po še enkrat večjem denarju, kot ga je država namenila izvajanju gospodarske javne službe. Kot sem že povedal, bomo te njihove zahteve podrobno preučili in na njih dali uraden in zelo konkreten odgovor. Ministrstvo za promet si bo brez dvoma prizadevalo imeti s predstavniki gospodarske zbornice konstruktiven dialog in seveda upamo, da bodo na drugi strani pripravljeni na dialog, ki bo imel realne osnove in da bomo v bližnji prihodnosti skupaj z ministrstvom za finance uspeli najti eno izmed rešitev, ki bo zadovoljila na eni strani tako uporabnike današnjega javnega potniškega prometa in na drugi strani izvajalce. Zahteve prevoznikov Člani sekcije za javni potniški promet zahtevajo 50-odstotno znižanje cen vozovnic. S tem bi prišli na raven cen železniškega potniškega prometa. S cenovno bolj dostopnimi vozovnicami bi avtobusni promet bolj približali ljudem, medtem ko se zdaj število potnikov vztrajno, od leta 1995 po 10-odstotni stopnji na leto, zmanjšuje. Zahtevajo dvig zneska kompenzacije za 0,16 evra na kilometer, to je iz 0,271 na 0,431 evra na kilometer, prav tako dvig zneska normirane stroškovne cene za 0,16 evra na kilometer, to je iz 1,64 na 1,80 evra na kilometer. Zahteva po zvišanju kompenzacije na letni ravni pomeni 6,7 milijona evrov. Ministrstvo za promet je pred časom uspelo zagotoviti 70.000 evrov sredstev, kar predstavlja le 11 odstotkov zahtevane povišice. To pa je občutno premalo, pravijo avtobusni prevozniki. Stroški poslovanja avtobusnih podjetij so se v zadnjem letu zvišali za 9,7 odstotka, je povedal Sever. Sever je že včeraj napovedal, da če do dogovora ne bo prišlo, bodo prevozniki zaustavili javni potniški promet po vsej Sloveniji. Protestna vožnja je uspela Protestna vožnja javnih prevoznikov mimo poslopja ministrstva za promet je uspela, je danes po protestni vožnji na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Sever. Letošnje leto je po njegovih besedah prelomno, saj konec leta potečejo koncesijske pogodbe javnim prevoznikom, podpisane v letu 2004. S 1. januarjem začne veljati nov koncesijski sistem, za katerega prevozniki upajo, da bo prinesel reformo potniškega prometa, povečal proračunska sredstva za subvencioniranje potniškega prometa in potnike pripeljal nazaj na avtobuse. Uredba, ki bo določala koncesijska razmerja, sicer še ni v celoti pripravljena, prevozniki pa od prometnega ministrstva do konca aprila pričakujejo pojasnila, kaj se bo dogajalo z uvedbo novega sistema. Avtobusni prevozniki v peticiji tako omenjajo načrtovano reformo javnega potniškega prometa. Kot je poudaril Roman Plesec iz Ljubljanskega potniškega prometa, pa je treba že ob nastopu novega koncesijskega sistema jasno definirati, kaj si država z reformo sploh predstavlja. Tu ni stvar velikega taktiziranja. Vsi vemo, kaj pomeni atraktiviranje javnega prevoza. Gre za pet, šest ukrepov, ki morajo biti sprejeti sočasno, da začnejo ljudje uporabljati javni prevoz. Gre za paket, ki ima za sabo neko finančno zahtevo, je pojasnil Plesec. Na pomanjkanje finančnih sredstev je opozoril tudi Ivan Hojnik iz podjetja Veolia transport. V tujini javni prevoz potnikov ne more živeti brez subvencij. Delež subvencij se giblje med 50 in 60 odstotki, je dejal Hojnik. Medtem pa se v Sloveniji javni prevoz subvencionira v višini 25 odstotkov. Ivana Gaber Zupančič iz potovalne agencije Alpetour je opozorila na rast cen v zadnjih mesecih. Gorivo se je v zadnjih šestih mesecih podražilo za 11,4 odstotka, stroški dela so se avgusta lani povečali za 2,5 odstotka oz. za 2,7 odstotka po priporočilu dogovora med delodajalci in sindikati v januarju. Za tri odstotke so se zvišale zavarovalne premije, za sedem odstotkov stroški materiala in od osem do deset odstotkov nabavna vrednost vozil, je naštela. Prepričani smo, da so naše kratkoročne zahteve utemeljene in pričakujemo razumevanje in posluh ministrstva, saj pomenijo prvi korak k temeljitejši reformi javnega linijskega prometa, je dejala Zupančičeva. Če posluha ne bo, bodo avtobusni prevozniki znova prisiljeni razmišljati o ukinitvi nerentabilnih linij. To pa bi pomenilo začetek konca javnega linijskega prometa, je prepričana. Avtobusni prevozniki so sicer priznali, da so z državo pogovori več mesecev potekali intenzivno, a je bilo dogovarjanje brezplodno. Po besedah Jožeta Verena iz Avtobusnega prometa Murska Sobota je rast stroškov zaskrbljujoča, skrbi jih nadaljnje upadanje števila potnikov, staranje voznega parka in pomanjkanje voznikov. Prevozniki za slabe razmere krivijo vlado z ministrstvom za promet na čelu. Če s svojimi zahtevami tokrat ne bodo uspeli, bodo razmislili o nadaljnjih korakih, upajo sicer na pogovore, o njih bodo odvisni tudi nadaljnji koraki, je pa med možnimi scenariji tudi ustavitev javnega potniškega prometa. 2008-03-26 STA / M.M./V.L. 3 2 2.5 0.707 neutral 191 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razmere-so-zaskrbljujoce.html 'Razmere so zaskrbljujoče' elan, skimar, lastniki, nadzorna, seja Nadzorniki Skimarja priznavajo, da so razmere zaskrbljujoče, a dejanskega stanja ne želijo razkriti. 2008-03-26 Marko Milenkovič 2 1 1.5 0.707 negative 192 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/revolucija-na-nebu.html Revolucija na nebu letalstvo, letališče, čezatlantski, let, zda, eu, evropska, unija, sporazum, o, odprtem, nebu, jacques, barrot Zaradi sporazuma o odprtem nebu med ZDA in EU bo konkurence ostrejša, letov bo več, cene letalskih kart pa bodo nižje. Bodo cene čezatlantskih letov res drastično padle? Sporazum o odprtem nebu med EU in ZDA, ki bo začel veljati v nedeljo in bo čezatlantski zračni prostor odprl ostrejši konkurenci, je revolucija , je poudaril komisar za promet Jacques Barrot. Več konkurence bo zagotovo prispevalo k znižanju cen letalskih vozovnic, meni. Sporazum o odprtem nebu bo nadomestil 21 dvostranskih sporazumov med državami članicami in ZDA, prav tako pa bo uredil čezatlantsko letenje v tistih šestih državah, ki takšnih sporazumov z ZDA doslej niso imele. Med temi državami je tudi Slovenija. S sporazumom o odprtju zračnega prostora med EU in ZDA bodo lahko evropski letalski prevozniki prvič v zgodovini brez omejitev leteli iz katerega koli kraja v EU v kateri koli kraj v ZDA. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen in števila tedenskih letov. Število letov med londonskim letališčem Heathrow in ZDA se bo na primer povečalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z aprilom leta 2007, na sploh pa naj bi se število čezatlantskih letov povečalo za osem odstotkov. Poleg znižanja cen koristi potrošnikov naj bi bile po navedbah komisije v prvih letih tudi do 12 milijard evrov bi lahko sporazum dveh največjih letalskih trgov, ki zajemata 60 odstotkov svetovnega prometa, ustvaril približno 80.000 novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika, pojasnjujejo v Bruslju. Barrot je to označil za najambicioznejši dogovor v zračnem prometu, ki je bil kadar koli dosežen . 2008-03-28 STA / D.L. 4 4 4 0 positive 193 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/milijonske-odskodnine.html Milijonske odškodnine odškodnina, hrvaška, ivo, sanader, spor, londonsko, arbitražno, sodišče, hypo, banka, atsaldi Hrvaška javnost je na nogah. Država bo morala plačati okoli 80 milijonov evrov odškodnin in obresti, ki že tečejo. Na pleča hrvaških davkoplačevalcev je padlo za več kot 80 milijonov evrov novih obveznosti, potem ko je država izgubila dva spora eden je še v presojanju. Londonsko arbitražno sodišče je presodilo o sporu s Hypo banko, o sporu s Atsaldijem pa je presojalo arbitražno sodišče na Dunaju. Italijansko cestno podjetje Atsaldi je leta 1997 dobilo posel za izgradnjo ceste od Zagreba do Madžarske. Dve leti kasneje je vlada Italijanom posel odvzela, v pogodbi pa je bilo zapisano, da mora država v primeru odstopa od pogodbe izplačati odškodnino v višini desetih odstotkov celotnega posla. To pa znese 37 milijonov evrov in pripradajoče obresti. Premier Sanader je prepričan, da bodo zadevi prišli do dna in da bodo odkrili odgovorne za sporne pogodbe. V zadevi Hypo, je avstrijska banka Hrvaško tožila zaradi manjkajočih in zavajajočih podatkov o stanju Slavonske banke, ki so jo Avstrijci kupili leta 1998. Ker so naši severni sosedje odkrili zavajajoče dokumente, v pogodbi pa je bilo zapisano, da za vse nepravilnosti odgovarja prodajalec, so se odpravili na londonsko sodišče. Rezultat dobili so spor v vrednosti 40 milijonov evrov. Hrvaški tisk se je razpisal, da se vlada s tožnikom že pogaja o obliki plačila odškodnine, zamudne obresti pa znašajo 5.000 evrov na dan. Sindikati so na nogah Sindikati so razjarjeni. Pravijo, da mora za to nekdo odgovarjati. Hrvaški delavci morajo za okoli 1.600 kun že plačevati davke, tokrat pa bo več kot pol milijarde kun brez obresti odpihnilo v zrak. V sindikatih so izračunali, da bi za omenjeni znesek, država za eno leto lahko zaposlila več kot 10.000 učiteljev. Prav tako bi za ta denar skoraj 5000 brezdomcev kar dvanajst let lahko jedlo v Zagrebških javnih kuhinjah. Odziv vlade Na razsodbe se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader. Izpostavil je, da bo vlada vsem primerom prišla do dna in jih tudi podrobno raziskala. Potrebno je raziskati, kdo je za kaj odgovoren in kako je prišlo do sklepanja spornih pogodb, je dejal Sanader. Premier je še dodal, da na pravosodnem ministrstvu že preučujejo možnosti, ali je poleg mednarodnih arbitraž še kakšna možnost, da bi se lahko zaščitili . 2008-03-28 Igor Adamič 2 1 1.5 0.707 negative 194 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-v-viator-vektor.html Stavka v Viator & Vektor viator, vektor, voznik, stavka, stavkovni, odbor Stavkovni odbor v družbi Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj za dvig plač napovedal stavko v aprilu. Vozniki v Viator & Vektor so napovedali stavko. Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Skupina Viator & Vektor je zaradi neuspelih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plače danes napovedal stavko voznikov, ki naj bi se začela aprila. Kot je povedal predsednik sindikata Mirko Drača, datuma stavke še niso določili. Drača je poudaril, da bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev. Stavkovni odbor je na sobotnem sestanku postavil stavkovne zahteve, ki pa jih zaenkrat ne želijo razkriti javnosti. Menijo, da se spodobi, da zahteve najprej dobijo na mizo predstavniki uprave podjetja. Drača ob tem poudarja, da stavkovne zahteve niso enake predlogom, o katerih so se z vodstvom družbe pogovarjali v preteklih mesecih. Sindikat je sicer tekom pogajanj predlagal 10-odstotno zvišanje osnovnih bruto plač. S tem bi vozniki imeli izenačeno osnovno bruto plačo z ostalimi zaposlenimi v družbi. Drača je dodal, da osnovna bruto plača voznika sicer znaša 729 evrov. Vodstvo družbe in sindikat sta pogajanja o višini plač, stimulacijah in dnevnic začela že decembra lani. Zaradi specifike dela in zaradi strukture zaposlenih voznikov bo stavkalo več kot 60 odstotkov zaposlenih voznikov. Nekaj voznikov je namreč zaposlenih za določen čas, med njimi so tudi tujci, zato ti najverjetneje ne bodo stavkali, je še pojasnil Drača. 2008-03-29 STA 2 2 2 0 negative 195 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ryanair-odsel.html Ryanair odšel ryanair, maribor, letalo Ryanair ne bo več letel iz Maribora v London. Nizkocenovnik je zahteval milijon evrov letno. 2008-03-30 Danica Ksela 1 2 2 3 3 1 2 0.894 negative 196 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-palomi-nove-nepravilnosti.html SVET V Palomi nove nepravilnosti paloma, neprvilnosti, kad, sod, perger, mateja Vodstvo Palome se je lotilo celovite prenove poslovanja, za kar pa so porabili skoraj 200 tisoč evrov. 2008-03-31 Ana Turk 2 2 2 0 negative 197 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/koalicija-zadovoljna-opozicija-kriticna.html Prodaja Mercatorja zakonita sod, prodaja, mercator, istrabenz, vlada, državni, zbor, seja, poslovanje Poslanci so glede prodaje Mercatorja sklenili, da je bila ta izvedena zakonito. Razprava je razdelila koalicijo in opozicijo. Poslanci DZ so na današnji seji sprejeli poročili nadzornega odbora Soda za obdobje maj 2005 - december 2006 in za leto 2007, glede prodaje Mercatorja pa sklenili, da je bila ta izvedena zakonito. Koalicija in opozicija razdeljeni Poročili nadzornega odbora Soda za obdobje maj 2005 - december 2006 in za leto 2007 sta v razpravi razdelili koalicijske in opozicijske poslanske skupine. Na koncu so s 44 glasovi za in 20 proti sprejeli poročili, dopolnjeni s koalicijskima dopolniloma. Medtem ko so bili v koaliciji prepričani, da je bilo poslovanje Soda in delo nadzornega odbora v omenjenih obdobjih transparentno, poslovanje Soda pa glede na izboljšanje v primerjavi s preteklimi obdobju odlično, pa so precej kritik na račun nadzornih in vodstvenih organov Soda navrgli v opozicijskih poslanskih skupinah. Prodaja Mercatorja je bila izvedena zakonito, so odločili poslanci. Tako je opozicija menila, da v poročilih nadzornega odbora Soda niso obravnavane najbolj razvpite prodaje deležev v podjetjih, da iz mnogih odločitev obstaja sum o klientelizmu in korupciji ter da je Sod le izvajalec vladne politike. Poslanska skupina Zares je k poročiloma predlagala vrsto dopolnil, ki pa jih DZ ni podprl. Poslanska skupina Zares je tako med drugim želela, da DZ vlado zaradi netransparentnih in nepreglednih prodaj zoper nadzorne in organe vodenja Soda sprožiti ustrezne postopke. Poleg tega so želeli v Zares vlado kot skupščino Soda tudi opozoriti, da ta postopkov prodaje kapitalskih naložb večkrat ni vodila učinkovito, zato obstaja tveganje, da ni iztržila najvišje kupnine. Poslanke in poslanci so po predlogu SDS in NSi s 45 glasovi za in 11 proti sprejeli sklep, s katerimi DZ ugotavlja, da je bila pri prodaji Mercatorja dosežena poštena prodajna cena in da je bila prodaja Mercatorja opravljena zakonito. Oškodovanje državnega premoženja? Komisija DZ za nadzor javnih financ je v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kada in Soda v Mercatorju sicer predlagala, naj DZ ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum o oškodovanju pri prodaji Mercatorja in da podpira prizadevanja organov pregona, da na podlagi revizijskih poročil računskega sodišča in drugih ugotovijo, ali obstoja sum kaznivega dejanja ter postopajo v skladu s pristojnostmi. Predlagala je tudi, da DZ pozove vlado, naj glede na ugotovitve računskega sodišča, da obstaja velika verjetnost, da za Mercator ni bila iztržena najvišja kupnina, in glede na ugotovitev, da je bila prodaja napaka, ugotovi odgovornost oseb, ki so bile vključene v prodajo, ter ustrezno ukrepa. 2008-04-01 STA / V.L. 3 2 2.5 0.707 neutral 198 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ceneje-cez-atlantik.html Ceneje čez Atlantik evropska, unija, zda, poleti, polet, let, odprto, nebo, sporazum Veljati je začel sporazum o letalskem prometu med EU in ZDA, ki naj bi okrepil čezatlantski promet in ga tudi pocenil. Z današnjim dnem je začel veljati sporazum o odprtem nebu, ki so ga EU in ZDA podpisale konec aprila lani. Pripomogel naj bi k okrepitvi čezatlantskega letalskega prometa, saj bo odpravil vrsto ovir, s katerimi so se doslej srečevale letalske družbe. Korenito naj bi spodbudil konkurenco in s tem pripomogel tudi k nižanju cen poletov. Sporazum med EU in ZDA bo po predvidevanjih poznavalcev spodbudil konkurenco in s tem pripomogel k znižanju cen čezatlantskih poletov. Evropska komisija ocenjuje, da bo sporazum omogočil povečanje čezatlantskega prometa v petih letih za 26 milijonov potnikov, ki naj bi na račun učinkov novih pravil imeli za 12 milijard evrov koristi, ustvarjenih pa naj bi bilo tudi 80.000 novih delovnih mest v EU in ZDA. Novi sporazum bo odpravil tudi številne omejitve, ki temeljijo na prejšnjih dvostranskih dogovorih in zavirajo razvoj večje konkurence v čezatlantskem letalskem prometu. Natančneje to pomeni, da bodo evropske letalske družbe odslej lahko od koder koli v EU letele kamor koli v ZDA in nato naprej v tretjo državo ter obratno. Sporazum bo doslej veljavnih 21 dvostranskih dogovorov o letalskem prometu, ki so jih imele posamezne članice EU z Washingtonom, nadomestil z enim samim. Šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, pa do zdaj z ZDA sploh ni imelo ustreznih dvostranskih sporazumov in tako tudi ne neposredne povezave z državo. Hitreje in ceneje Pri slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways ocenjujejo, da se bodo cene čezatlantskih letov znižale. Vendar pa na znižanje cen čezatlantskih letov ne bo imel vpliva le podpis sporazuma o odprtem nebu, ampak tudi vstop nizkocenovnih družb, ki so začele uvajati operacije tudi na dolge lete , je prepričan podpredsednik uprave Adrie Airways Marjan Ravnikar. Potniki na poti iz Slovenije v ZDA so doslej lahko z Adriinimi leti leteli do večjih evropskih vozlišč, od koder so lahko nadaljevali potovanje z enim izmed večjih prevoznikov. V skladu s sporazumom o odprtem nebu pa bodo v prihodnje večji prevozniki povečevali število neposrednih letov med Evropo in ZDA, tako da bo na voljo več povezav prek evropskih vozlišč, hkrati pa Adria napoveduje več letov iz Ljubljane do vozlišč. Sami Adrii sicer sporazum o odprtem nebu odpira dodatne možnosti pri odpiranju novih destinacij ali morda celo pri vpeljevanju kakšnega novega vozlišča trenutno je Adriino glavno vozlišče vzpostavljeno na Brniku. Po uveljavitvi novega sporazuma se bo sicer sredi maja, torej v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, začel drugi krog pogajanj o nadaljnji liberalizaciji letalskega trga, ki se bo osredotočal tudi na vprašanje omejitev glede tujega lastniškega vstopa v domače letalske prevoznike. 2008-04-01 STA / M.K. 5 4 4.5 0.707 positive 199 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/predlog-sct-in-primorja-zavrnjen.html Predlog SCT in Primorja zavrnjen sars, primorje, sct, predor, markovec, gradnja, revizija Dars lahko nadaljuje s postopkom javnega naročila za predor Markovec, je odločila državna revizijska komisija. Za gradnjo predora sta se potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. Državna revizijska komisija je v sredo zavrnila predlog družb SCT in Primorje, da se Družbi za avtoceste v RS Dars prepove vsako ravnanje v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora Markovec. Kot je pojasnil predsednik komisije Samo Červek, tako Darsu postopka javnega naročila ni treba zaustavljati. Za gradnjo predora Markovec na odseku hitre ceste Koper Izola je bila med tremi ponudniki izbrana skupina italijanskih podjetij v skupnem nastopu Vidoni, Oberosler cav. Pietro in Intercantieri Vittadello. Poleg Italijanov sta se za gradnjo potegovala tudi konzorcij, ki ga sestavljata SCT in Primorje, in avstrijski Strabag. V družbi SCT in družbi Primorje odločitve revizijske komisije še ne komentirajo, ker odločbe še niso prejeli. Družbi SCT in Primorje sta na upravo Darsa naslovili zahtevek za revizijo postopka, s katero zahtevata razveljavitev izbire italijanske skupine za gradnjo predora Markovec, na Državno revizijsko komisijo pa poleg omenjenega zahtevka še zahtevek za zadržanje vseh nadaljnjih aktivnosti pri projektu gradnje predora. Dars lahko, tako Červek, postopek oddaje javnega naročila sicer ustavi na lastno odgovornost. Primorje in SCT pa glede na vloženi predlog nista izkazala, da bi jima lahko z izbiro drugega ponudnika za gradnjo predora Markovec nastala kakšna škoda. Njun predlog je zelo skop, brez ustreznih dokazil, je še povedal Červek. Foto Kanal A Po Červekovih pojasnilih sta SCT in Primorje zahtevala vsako nadaljnje ravnanje Darsa v postopku oddaje javnega naročila za gradnjo predora zato, ker nova zakonodaja ne pozna več avtomatične suspenzivnosti, lahko pa se suspenzivnost predlaga. Državna revizijska komisija se je odločanja o suspenzivnosti lotila takoj in odločila, da Darsu postopka ni treba zaustavljati, je dejal Červek. Glede revizijskega zahtevka, ki se vsebinsko loteva napak v postopku in napačnosti ponudnika za gradnjo predora Markovec, pa se je sestal senat komisije in ugotovil, da za odločanje o tem kot drugostopenjski organ ni pristojno. O tem mora namreč najprej odločiti Dars kot prvostopenjski organ, čas za to pa ima do 4. aprila. Dars se mora odločiti, ali zavrne revizijski postopek ali ne. Če ga zavrne, potem se bo zadeva nadaljevala na komisiji, če pa zahtevek sprejme, pa komisija o tem sploh ne bo odločala, je povedal Červek. V primeru, da se Dars glede revizijskega postopka ne izreče, to smiselno pomeni zavrnitev zahtevka. V Darsu pravijo, da bodo v zakonskem roku odgovorili na revizijski zahtevek. Ker postopek javnega naročila oddaje del izgradnje predora Markovec še ni pravnomočno zaključen, tudi pogodba o graditvi Markovec še ni sklenjena. Državna revizijska komisija tako zdaj po Červekovih besedah čaka, da se Dars izreče o zahtevku za revizijo. O suspenzivnosti smo odločili, imamo vso dokumentacijo, z zadevo smo seznanjeni, tako da lahko pristopimo k reševanju zadeve. Če bo o zahtevku odločila komisija, mora odločiti v zakonskem roku 15 dni od prejema celotne dokumentacije, pravi predsednik Državne revizijske komisije. 2008-04-01 STA 3 3 3 3 0 neutral 200 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/megazabavisca-ne-bo.html Baraga Pogovori niso prekinjeni hit, gorica, družba, zabavišče, megazabavišče, izgradnja, casino, baraga, brulc, hit Predsednik Hitovega nadzornega sveta je poudaril, da pogovori s Harrah's Entertainment niso prekinjeni, ampak zgolj zamrznjeni. Družbi Hit in Harrah s Entertainment sta se po dolgotrajnih pogovorih odločila, da prekineta pogovore glede izgradnje megazabavišča. Družbi sta namreč ugotovili, da ne bo mogoče najti rešitve, ki bi ustrezno zadovoljila interese obeh partnerjev, so sporočili iz Hita. Megazabavišča ne bo. Hit in Harrah s sta se strinjala v večini zadev, ki se nanašajo na samo vsebino projekta, obseg in strukturo ponudbe ter lokacijo projekta na Goriškem. Kot je znano, sta Hit in največja svetovna igralniška veriga Harrah s Entertainment idejo za skupni igralniško-zabaviščni center javnosti podrobneje predstavili novembra 2005. V okviru projekta je bil predviden prestižni hotel z 800 do 1200 sobami, igralnica s površino okoli 4500 kvadratnih metrov s 1500 igralnimi avtomati in 70 igralnimi mizami, kongresni center na 4500 kvadratnih metrih, koncertna dvorana s 3000 sedeži, termalni center ter nakupovalni center, restavracije, bari in nočni lokali. V skladu z interesi obeh družb pa ni bilo mogoče definirati ustrezne upravljalske strukture, ki bi na eni strani zadovoljila interes družbe Hit po uravnoteženem razvoju celotne turistične destinacije Nova Gorica, na drugi pa zagotovila pričakovan vpliv partnerja v novi skupni družbi . Obe družbi se sicer strinjata, da bosta v prihodnosti lahko sodelovali na morebitnih drugih projektih, so še sporočili iz novogoriškega Hita. Hkrati pa so poudarili, da zanje projekt turističnega mesta ostaja ključen razvojni projekt . Zato bo družba nadaljevala vse potrebne aktivnosti za izvedbo takšnega projekta. Finančno ministrstvo je svojo nalogo opravilo Ministrstvo za finance ne komentira prekinitve sodelovanja med družbama Hit in Harrah s pri izgradnji načrtovanega megazabavišča na Goriškem. Vloga ministrstva je bila pripraviti predlog zakonskih okvirov s področja igralništva in obdavčitve igralništva, kar je ministrstvo tudi storilo. Vloga ministrstva je bila, da na transparenten način pripravi predlog zakonskih okvirov s področja igralništva in obdavčitve igralništva, kar je ministrstvo tudi storilo in ga predstavilo obema družbama ter širši javnosti, so v odzivu na prekinitev pogovorov glede megazabavišča zapisali v finančnem ministrstvu. Na Goriškem so si oddahnili Vsi smo si malo oddahnili od problemov, ki bi lahko nastali, je vest, da sta družbi Hit in Harrah s Entertainment prekinili pogovore o izgradnji 750 milijonov evrov igralniško-turističnega mesta na Goriškem komentiral župan Mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc. Mene to ne žalosti. Hit je tudi z manjšimi tujimi partnerji in domačim kapitalom sposoben zgraditi nekaj, kar v to okolje sodi. S tem imam v mislih wellnes in podobno, je povedal Brulc in kot možno lokacijo izpostavil Ajševico, kjer novogoriška igralniška družba že ima zemljišče. Na Goriškem so si oddahnili. Sicer pa je Brulc, kot je dejal, po zadnjem obisku Američanov v Novi Gorici, ko so predstavnikom Harrah sa jasno poudarili da destinacija v stilu Las Vegasa na Goriško ne sodi, pričakoval bodisi močno zmanjšanje projekta megazabavišča bodisi razhod partnerjev. Brulc je sicer tudi član nadzornega sveta Hita. Na vprašanje, ali so nadzorniki kdaj govorili o možnostih prekinitve pogajanja s Harrah so, je dejal da ne. Predstavniki civilne družbe, ki je nasprotovala gradnji megazabavišča na Goriškem, so veseli prekinitve pogajanj med družbama Hit in Harrah s Entertainment, čeprav s tem problem igralništva v Sloveniji po njihovem mnenju ni rešen. V Forumu za Goriško konec Hitovih pogajanj z Američani označujejo za pozitivno stvar . Tiskovna predstavnica Koordinacije za omejevanje igralništva Zlata Krašovec je dejala, da so s peticijo proti širitvi igralništva zbrali 24.000 podpisov. Upam, da smo z našo akcijo opozorili ljudi na problem igralništva, je poudarila. Po njenih besedah mora namreč Slovenija razmisliti o bolj restriktivni igralniški zakonodaji in omejiti dostop do igralnic ter kake že podeljene igralniške koncesije tudi ne podaljšati. Smo veselo presenečeni, saj smo se za to ves čas borili. Za Hit je to odrešitev, pa je dejala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja Lucija Mozetič, ki se je ob ob prvem obisku v Sloveniji sestala s podpredsednico Harrah sa Jan Jones. Igralništvo ni turizem, ampak industrija, zato bo Hit, če bo nadaljeval s projektom, moral vključiti več turistične dejavnosti, je izpostavila. Pogajanja z Američani so bila za Hit pozitivna stvar, saj je v Evropi pridobil na prepoznavnosti in ugledu, je povedal predsednik Foruma za Goriško Boris Nemec. Hit je igralniški operater, zato ne potrebujemo še enega, kar bi prineslo tudi možnost kanibalizacije. Očitno projekt ni imel najboljših sinergijskih učinkov, je še dodal Nemec, sicer zagovornik velikega turistično-igralniškega projekta, a ne na način, kot se ga je lotila vlada . Nemec je tudi direktor strateškega razvoja v Hitu. Pogovori niso prekinjeni, ampak zamrznjeni Igralnica Perla Pogovori med družbama Hit in Harrah s Entertainment niso prekinjeni, ampak zgolj začasno zamrznjeni, je povedal predsednik nadzornega sveta Hita Viktor Baraga. Kot glavni vzrok za to je navedel različne poglede partnerjev na vodenje megazabavišča, potem ko bi to že bilo zgrajeno, hkrati pa tudi klima v Sloveniji zaenkrat ni ustrezna. Situacija je taka, da nismo prišli skupaj na področju vodenja projekta, potem ko bi zabavišče že bilo zgrajeno. Vsak od partnerjev je imel svoje bojazni, njihova želja pa je bila, da bi absolutno imeli večino pri vodenju, je povedal Baraga. Hit se je bal morebitne kanibalizacije obstoječih igralniških centrov v Novi Gorici, Američani pa so želeli zaščititi svoje znanje, saj bi bil operativni del v njihovih rokah, je pojasnil. Osebno ocenjujem, da to ni glavni problem. V dogovorih smo prišli že zelo blizu, Hitova uprava se je z njimi zadnjič sestala v decembru, nato pa je nastalo zatišje, je dejal Baraga. Ker je ameriška igralniška veriga prekinila tudi pogovore o projektu na Bahamih, bi bila po njegovem osebnem mnenju poteza lahko povezana tudi z novimi lastniki Harrah sa. Nadzorni svet Hita s koncem pogovorov s Harrah som sicer ni uradno seznanjen, sam pa je pred dnevi prejel elektronsko pismo Američanov, ki ga razume kot zamrznitev pogajanj, je še povedal Baraga. Vemo, kako je s klimo do projekta na severnem Primorskem. Vemo, kakšna je politična klima v Sloveniji. Obdobje pred volitvami pač ni najbolj posrečeno za tak projekt, ki potrebuje tudi soglasje vlade, je opozoril. Na vprašanje, ali bo Hit zdaj sam nadaljeval s projektom, je Baraga dejal, da je novogoriško igralniško podjetje vedno zanimivo za tuje partnerje, hkrati pa bi megazabavišče v manjšem obsegu in s počasnejšim tempom lahko uresničili tudi sami. Vendar če se ne bo spremenila klima v lokalnem okolju, projekta ni mogoče izpeljati, je še dodal. 2008-04-02 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 201 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/paloma-ostaja-v-drzavni-lasti.html Paloma ostaja v državni lasti paloma, kapitalska, družba, delež, prodaja, država, odškodninska Večinska lastnika Palome Kad in Sod sta se odločila, da prodajni postopek za 71-odstotni delež zaključita brez izbire ponudnika. Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod sta se tako odločili, ker so se pričakovanja obeh prodajalcev pomembno razlikovala od ponudbe, o čemer so že obvestili tudi edinega veljavnega ponudnika, so danes sporočili iz Kada. Neuradno je bil zadnji potencialni kupec Palome madžarske družba Paper and More, za katero naj bi stal omanski državni sklad. Ta naj bi po pisanju Financ za Palomo ponujal 15 milijonov evrov in 100 milijonov evrov dodatnih naložb v podjetje. Sicer pa sta oba paradržavna sklada upravo Palome v sredo ponovno pozvala, da na podlagi že prejete zahteve nemudoma skliče skupščino ter sklic objavi najpozneje do 12. aprila. Kot so še zapisali, si v Kapitalski družbi Kad in Slovenski odškodinski družbi Sod že nekaj časa prizadevajo, da bi uredili trenutne razmere v družbi Paloma. Zato so že 12. marca zahtevali čimprejšnji sklic skupščine družbe, kjer bi s predlaganimi ukrepi zaščitili interes družbe, njenih zaposlenih in delničarjev. Predlagali so tudi revizijo poslovanja v zadnjih petih letih, njene ugotovitve pa naj bi bile znane do sredine aprila. V kolikor uprava tudi po ponovnem pozivu skupščine ne bo sklicala, bosta delničarja postopala skladno z določili zakona o gospodarskih družbah in zahtevala sklic skupščine po pooblastilu sodišča, so še dodali v sporočilu za javnost. 2008-04-04 STA 3 3 3 0 neutral 202 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bodo-avtobusi-obstali.html Bodo avtobusi obstali? avtobus, avtobusni, prevoznik, ministrtvo, za, promet Prevozniki, ki opozarjajo, da je vožnja z avtobusom dražja kot z avtomobilom, so dočakali odgovor ministrstva. Razočarani so. Avtobusni prevozniki, združeni v Sekciji za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prevozu GZS - Združenja za promet in zveze, so prejeli odgovor ministrstva za promet na peticijo, ki so jo predali 26. marca. Minister Radovan Žerjav je prepričan, da bi realizacija zahteve po dvigu kompenzacije in normirane stroškovne cene za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu povzročila povečanje proračunskih sredstev za 59 odstotkov. Poudaril je, da skupaj z ministrstvom za finance iščejo ustrezne rešitve. Avtobusni prevozniki so 26. marca pripravili mimovoz mimo prometnega ministrstva. Ministrstvu so ob tem izročili peticijo, na katero so zdaj dobili odgovor, ki jih je razočaral. Na načelni ravni pa je ministrstvo podprlo pobudo za znižanje prodajnih cen avtobusnih vozovnic. Predlagalo je, da se v novi Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe v linijskem prometu določi za 50 odstotkov nižja tarifa cen vozovnic. Uredba naj bi začela veljati s 1. januarjem naslednjega leta, o predlogu znižane tarife pa bo odločala vlada. Sekcija za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu ocenjuje odgovor ministra kot negativen. Načelno podporo ministrstva glede znižanja prodajnih cen avtobusnih vozovnic ter pripravljenost za iskanje rešitev za dvig kompenzacije in normirane stroškovne cene sicer pozdravlja, vendar pa je reševanje problematike zopet pomaknjena v nedefinirano prihodnost, so prevozniki zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik sekcije javnega potniškega prometa Jožef Veren je za 24ur.com povedal, da se bodo avtobusni prevozniki na sestanku v torek, 8. aprila, odločali o nadaljnjih korakih. Ne izključujejo niti zaustavitve javnega prometa. Očitno prometno ministrstvo ni pripravljeno na pogajanja. Gre za zavlačevanje, saj že več let poslušamo dosti lepih besed, dejanj pa ni. Zelo smo skeptični, je pojasnil. 2008-04-04 Špela Zupan 2 2 2 0 negative 203 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tokrat-cenejsa-dizel-in-kurilno-olje.html Tokrat cenejša dizel in kurilno olje bencin, gorivo, cene, sprememba Opolnoči sta se pocenila dizel in kurilno olje, medtem ko sta 95- in 98-oktanski bencin podražila. V skladu z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov so se opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je zvišala za 0,014 evra na 1,069 evra, za liter 98-oktanskega bencina pa za 0,014 evra na 1,088 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,026 evra na 1,112 evra na liter, kurilno olje pa za 0,027 evra, tako da liter stane 0,760 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2008-04-08 N.Š.K. 3 3 3 0 neutral 204 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/smo-v-obdobju-negotovosti.html 'Smo v obdobju negotovosti' banka, slovenije, marko, kranjec, inflacija, gospodarska, rast Banka Slovenije napoveduje, da bo povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Banka Slovenije za leto 2009 napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, za leto 2010 pa 2,6-odstotno. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 3,9 odstotka, leta 2010 pa 4,1 odstotka. Centralna banka je napovedi inflacije v obdobju precejšnjih negotovosti popravila močno navzgor, je ob najnovejšem poročilu o cenovni stabilnosti povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Smo v obdobju precejšnjih negotovosti, ki izhajajo ne le iz tujega, temveč tudi domačega okolja. Indikacije kažejo, da lahko pričakujemo, da bo ocena inflacije za letos lahko presegla osnovni scenarij, za ocene gospodarske aktivnosti pa lahko pričakujemo poslabšanje. Marko Kranjec apelira na sindikate in pogajalske skupine, naj gledajo vnaprej. Tveganja pri inflaciji predstavljajo rast cen surovin, predvsem nafte, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti v državah, ki so glavne trgovinske partnerice Slovenije. Največje tveganje pa predstavlja porast stroškov dela in indeksacija plač, je orisal direktor analitsko raziskovalnega centra Damjan Kozamernik. Banka Slovenije je zaskrbljena glede zahtev po povečanju plač, ki se pojavljajo v zadnjem času. Ne zanikamo, da je prišlo do višje inflacije od vzdržne, vendar se je treba zavedati, da plače ne smejo naraščati hitreje od produktivnosti, je izpostavil Kranjec in dodal Apeliram na sindikate in pogajalske skupine, da gledajo bolj vnaprej kot samo eno leto ali trenutno leto. Ker centralna banka v rokah nima instrumentov, s katerimi bi vplivala na položaj v ciklu, pričakuje, da bodo svojo vlogo odigrali nosilci ekonomske politike. Tako bi Kranjec v rebalansu letošnjega proračuna najraje videl strukturni presežek. Rezerve obstajajo, je ocenil in dejal, da bi bilo morda treba upočasniti nekatere investicije javnega sektorja . Namestnik guvernerja Andrej Rant pa je ocenil, da je bila pripravljenost Slovenije za prevzem evra zelo dobra. Veliko manjša pa je bila pripravljenost na razmere, ki so nas čakale po prevzemu evra. 2008-04-08 STA / U.Z. 2 2 2 0 negative 205 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lepotice-na-morski-gladini.html Lepotice na morski gladini croatia, boat, show, split, plovilo, plovila V Splitu lahko do konca tedna obiščete 10. jubilejni Croatia Boat show, na katerem je razstavljenih 500 plovil. 2008-04-09 Tanja Borčić Bernard 5 4 4.5 0.707 positive 206 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-aretacije-tajkunov.html Nove aretacije tajkunov? vlada, prevzem, mali, delničar, tajkun, gospodarstvo, delnica Janševa vlada s predlogom zakonske novele nadaljuje vojno proti tajkunom. Medtem se šušlja, da se pripravljajo nove aretacije. Vlada Janeza Janše nadaljuje vojno proti tajkunom, saj bo po novem strožja prevzemna zakonodaja veljala za več podjetij kot doslej. Ministri so spremembe zakona že potrdili, zdaj so na vrsti poslanci. Medtem pa se znova širijo informacije, da naj bi se že pripravljale nove tako imenovane protitajkunske aretacije. Ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Na fotografiji minister Virant. Vlada je v samo nekaj mesecih že drugič posegla v zakon o prevzemih. Več kot očitno gre za boj proti tako imenovanim tajkunom, saj je gospodarsko ministrstvo Andreja Vizjaka najprej udarilo po menedžerskih odkupih, kakršen je bil denimo Kordežev v Merkurju, zdaj pa širijo še krog podjetij, ki jih bo strožja prevzemna zakonodaja zadela. Da bo to storila, je vlada navsezadnje obljubila tudi opoziciji. Obljuba dela dolg, je bil kratek Vizjak. Zaščita malih delničarjev? In čeprav se sliši neverjetno, ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Je pa jasen cilj pri prevzemih se ne morejo okoristiti samo največji delničarji, zaščititi je treba tudi manjše. Novela tako širi uporabo določb zakona s spremembo oziroma znižanjem praga za nejavne družbe. Medtem ko so se določila zakona o prevzemih doslej uporabljala za tiste nejavne delniške družbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in štiri milijone evrov osnovnega kapitala, se z zakonsko novelo prag veljavnosti zakona znižuje na nejavne družbe z bodisi 250 delničarji bodisi s štirimi milijoni evrov celotnega kapitala. Kot je pojasnil minister Vizjak, imajo lahko marsikatere nejavne delniške družbe zelo malo delničarjev ali pa večino kapitala v naložbah, tako da je osnovni kapital zelo majhen. Z zakonsko novelo pa smo postavili nov, nižji prag veljavnosti, tako da njena določila zdaj veljajo za večjo skupino nejavnih družb, je dejal. Novela zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah tudi določa, da je treba med obvezne vsebine prevzemnega prospekta predložiti tudi neodvisno revizijsko poročilo o primernosti prevzemne cene. Nejavne družbe namreč ne kotirajo na borzi, namen tega določila je, da se malim delničarjem zagotovi kakovostno osnovo za odločitev o tem, ali bodo ponudbo sprejeli ali ne, je povedal. Med vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deležev glasovalnih pravic, se poleg opcij oziroma skupnih pravic z zakonsko novelo štejejo tudi vse terminske pogodbe. Ko nekdo proda delnice s terminsko pogodbo, glasovalne pravice že pred tem terminom prenaša na novega lastnika, je razlog za vnos tega določila v zakon pojasnil Vizjak. Po novem se bodo tako vsi, ki imajo prek terminskih pogodb sklenjene aranžmaje, upoštevali kot povezane osebe. Novela zakona o prevzemih je po Vizjakovem prepričanju nadaljnji korak pri normaliziranju razmer na trgu, odpravi nekaterih slovenskih posebnosti in zaščiti malih delničarjev v primeru prevzema nejavnih delniških družb, ki so doslej izpadli iz prevzemnega zakona. Vlada je zakon o prevzemih novelirala že konec novembra lani, ko ga je sprejela skupaj z dopolnili zakona o bančništvu. Z omenjenimi zakonoma, ki sta začela veljati v začetku letošnjega januarja, je vlada prepovedala zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem. Vlada po Vizjakovih besedah poleg vnovične novele zakona o prevzemih že pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah in nekatere druge rešitve, s katerimi bo zagotovila večjo stabilnost na trgu. Predvolilna predstava? Nova prevzemna zakonodaja ima sicer dokaj široko podporo tudi v opoziciji, vendar Milan M. Cvikl SD vseeno opozarja, da je vse skupaj lahko zgolj predvolilna predstava Janše. Z Mercatorjem je sprožil velike prevzeme, sedaj pa z zapoznelo kampanjo ustvarja vtis, da se bori proti tajkunom. Cvikl se sicer strinja, da je treba gospodarski kriminal preganjati, a je kritičen Tri leta so nekaj puščali, potem pa so za tri ure zaprli tri ljudi. 2008-04-10 STA / Katja Šeruga/Š.Z. 4 4 4 3 3 3 3.5 0.548 neutral 207 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/skupscina-palome-bo-12-maja.html Skupščina Palome bo 12. maja paloma, skpščina, nadzornik, delničar, odpoklic, marin, uprava Skupščina Palome, na kateri bodo delničarji odločali o novih nadzornikih in odpoklicu sedanjih, bo 12. maja. Na skupščini družbe, ki bo 12. maja, bodo delničarji na zahtevo Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe odločali o povečanju števila nadzornikov s šest na devet. Palomina skupščina bo 12. maja. Skupščina se bo seznanila z odstopno izjavo Igorja Hustiča, na podlagi katere mu mandat v nadzornem svetu preneha z dnem skupščine, ter z obvestili o odstopu delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, Karla Ferka in Tomaža Komana. Delničarji bodo glasovali o predlogu, da se odpokličejo Danilo Marin, Bojan Peče in Zvonka Novak Habot. Po predlogu uprave se za nove člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev s štiriletnim mandatom, izvolijo Bojan Peče, Zvonka Novak Habot, Danilo Marin, Lovrencij Galuf, Krešo Šavrič in Simon Černetič. Mandat prvih štirih bo začel teči dan po skupščini, preostalih dveh pa z dnem vpisa razširitve nadzornega sveta kot tudi ostalih predlaganih sprememb statuta v sodni register. Po pisanju časnika je Marinova ponovna kandidatura presenetljiva, saj sedaj opravlja nalogo predsednika uprave družbe in bi tako nadziral samega sebe. Po zakonu je sicer mogoča enoletna zamrznitev nadzorne funkcije, če član prevzame vodenje podjetja, vendar je ponovno podeljevanje nadzorniške naloge v tem primeru po mnenju poznavalcev nesmiselno in nenavadno. 2008-04-12 STA / U.Z. 3 3 3 0 neutral 208 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-pragu-lakote-in-vojn.html Na pragu lakote in vojn? imf, srečanje, mednarodni, denarni, sklad, cena, hrana, zasedanje, bajuk Naraščanje cen hrane v nerazvitih državah bi lahko imelo grozljive posledice za ves svet, je opozoril generalni direktor IMF. Na srečanju Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke SB v Washingtonu je generalni direktor Dominque Strauss-Kahn opozoril Stotisoči bodo stradali, prišlo bo do razkroja gospodarskega okolja ter pozval k brzdanju cen hrane in inflacije. Razvojni dosežki iz zadnjih desetih let bi po njegovih besedah lahko bili povsem uničeni, socialni nemiri pa bi lahko privedli do vojn. Generalni direktor IMF Dominque Strauss-Kahn poziva k brzdanju cen in inflacije. Zadnje mesece so višje cene hrane že privedle do socialnih nemirov v več državah, med drugim na Haitiju, v Egiptu in na Filipinih. Na Haitiju, kjer večina ljudi živi z manj kot dvema dolarjema na dan, so tako zaradi nasilja, ki je pred tedni izbruhnilo zaradi visokih cen hrane in goriv, v soboto odstavili premierja. V Pakistanu in na Tajskem vojaki varujejo skladišča hrane, da jih prebivalci ne bi plenili. Po podatkih Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo se kar 37 držav sooča s pomanjkanjem hrane. Mednarodni monetarni in finančni odbor IMF poudarja, da so izzivi, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo, globalne narave in zato zahtevajo odločno akcijo in tesno sodelovanje IMF, SB ter drugih organizacij, da bi državam v razvoju zagotovili finančno podporo in nasvete za rešitev. V Washingtonu se bodo sestali tudi predstavniki Svetovne banke. Tudi v središču te razprave bodo naraščajoče cene hrane, dogovorili pa naj bi se o velikem koordiniranem mednarodnem načrtu za zmanjšanje lakote. Predsednik SB Robert Zoellick je pred tedni že pozval k oblikovanju new deala glede globalne politike hrane, saj cene živil resno ogrožajo politično stabilnost v revnih državah. Spomladansko srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 185 držav članic IMF in Svetovne banke, ki se ga udeležujeta tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se bo končalo s plenarnim zasedanjem skupnega razvojnega odbora IMF in Svetovne banke o boju proti revščini.Bajuk EU manj pesimistična kot IMF Minister za finance in predsednik Sveta za ekonomske in finančne zadeve Andrej Bajuk je poudaril, da je EU pri svojih napovedih manj pesimistična kot IMF, čeprav se tveganj zaveda, saj je prihodnost precej negotova . Napovedi IMF so preveč pod vplivom dogajanj v ameriškem gospodarstvu, tudi ko gre za napovedi za Evropo, je dejal. Evropsko gospodarstvo in finančni sistem se razlikujeta od ameriškega, saj evropsko gospodarstvo sloni na bolj trdnih makroekonomskih temeljih, zato pretrese lažje prenaša. Tudi realni sektor je zaradi tega manj prizadet kot ameriški, je poudaril. Glede inflacije v Sloveniji pričakuje, da se bo umirila Tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Banka Slovenije, ki sta tradicionalno konzervativnejša, to napovedujeta. Vendar pa rast plač v nobenem primeru ne sme preseči rasti produktivnosti, ker bi to imelo katastrofalne posledice na inflacijo, zato sem kot finančni minister v stalnem dialogu s socialnimi partnerji. 2008-04-13 STA / U.Z. 2 2 2 0 negative 209 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sct-vreden-manj-kot-13-mio-evrov.html Delničarji iščejo pravico sct, delfi, zidar, mali, delničar, delničarji, kucler, sodišče, cena, iztisnitev, maze, jamnik, vseslovensko, združenje, malih, delničarjev, vzmd Mali delničarji, ki so jih lani iztisnili iz SCT, za delnico namesto 27 zahtevajo vsaj 160 evrov. K akciji jih poziva tudi sodišče. Mali delničarji SCT so bili 31. avgusta lani iztisnjeni iz družbe. Največji delničar, družba Delfi, ki je v večinski lasti menedžerjev SCT, Ivana Zidarja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, je na podlagi revizorjevega poročila določil, da znaša primerna odpravnina za posamezno delnico 26,74 evra, kar je le dobra tretjina knjižne vrednosti na 31. decembra 2006. Fizično so vam delnice odvzeli 19. decembra 2007, denarno nadomestilo pa so vam izplačali v začetku meseca marca 2008, je v sporočilu za javnost zapisal nekdanji mali delničar SCT Aleksander Kucler. Ivan Zidar, predsednik uprave SCT Delničarjem priporočamo, naj spremljajo, kaj se dogaja z njihovo naložbo, ker lahko pri združenju ukrepamo, preden pride do iztisnjenja. Primer SCT je pomemben, ker je prvič prišlo do prvega naroka. Praviloma se na sodišču pojavijo proceduralni zapleti. Predsednik VZMD, Kristijan Verbič Kucler se je zaradi čudnega lastninjenja SCT obrnil na Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD. Prepričan je, da namerava vodstvo SCT poceni in z manipulacijo priti do celotnega premoženja največje slovenske gradbene družbe, ki jo je s svojimi žulji zgradilo na tisoče slabo plačanih ljudi . Meni, da je odpravnina za delnice premajhna, saj bi bil po tem vrednotenju celoten SCT vreden manj kot 13 milijonov evrov, zato si želi, da bi se še enkrat preverila. Skupaj s še štirimi delničarji je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil zahtevo po sodni preveritvi višine odpravnine. Na prvi obravnavi, ki je bila 26. marca letos, so zahtevali, da se primerna odpravnina določi s pomočjo poravnalnega odbora izvedencev. Mali delničarji so namreč prepričani, da bi morala denarna odpravnina znašati več od šest do 33-krat več, kar je od 160,44 do 882,42 evra na delnico. Sodišče je zahtevo po določitvi poravnalnega odbora izvedencev odobrilo in v Uradnem listu številka 36 pozvalo tudi ostale male delničarje, naj se pridružijo Gospodarski oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani obvešča vse izključene manjšinske delničarje družbe SCT, da lahko v roku enega meseca od objave tega obvestila 11. april, op.a. vložijo svoje predloge za preizkus višine primernosti odpravnine, ki jo je ponudil glavni delničar, družba Delfi. Po poteku citiranega roka predlogov več ni dopustno vložiti. Predloge je treba vložiti v dveh izvodih na naslov sodišča, z oznako opravilne številke Ng 67/2007. Iztisnitev predlagal Delfi Lastniki družbe SCT so 31. avgusta lani na skupščini, na kateri je bilo navzočega 92,77 odstotka kapitala, sprejeli vse predlagane sklepe upravnega odbora družbe. Skupščina je odločila, da bilančni dobiček v višini 8,93 milijona evrov ostane nerazporejen, potrdila pa je tudi predlog večinskega lastnika družbe Delfi, da se vse delnice preostalih delničarjev SCT prenesejo na glavnega delničarja, in sicer za odpravnino v višini 26,74 evra za delnico. Omenjeno ceno za odpravnino so ovrednotili pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij in je njeno primernost potrdil revizor, ki ga je imenovalo sodišče v nepravdnem postopku. Skupščina je pooblastila poslovodstvo glavnega delničarja, da na podlagi vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v register pri Centralni klirinško depotni družbi poda nalog in sklene pogodbo za prenos preostalih delnic družbe SCT na račun glavnega delničarja, so sporočili iz SCT. Lastniki 0,07 odstotka kapitala so že takrat napovedali izpodbojno tožbo glede sklepa o razporeditvi bilančnega dobička, lastniki 0,05 odstotka kapitala glede sklepa o prenosu delnic izdajatelja SCT na Delfi, lastniki 0,06 odstotka kapitala pa preveritev primernosti odpravnine. Zgodovina Lastnina od ljudstva do menedžerjev Na spletni strani VZMD so zapisali Po osamosvojitvi so ljudje certifikate zamenjali za delnice SCT. Podjetje je v naslednjih letih poslovalo pozitivno in izkazovalo dobiček, iz katerega pa so se samo nekajkrat delile minimalne dividende. Delnice so bili nezanimive do leta 2003, ko je bila vsem fizičnim osebam, delničarjem, predstavljena možnost, da jih zamenjajo za delnice Delfija. Javno je bila ta poteza predstavljena kot zaščita pred sovražnim prevzemom s strani tujcev, kasneje pa se je izkazalo, da je bil njen osnovni namen povečanje nadzora. Delfijeve delnice so s statutom namreč prenosljive le s privolitvijo nadzornega sveta družbe Delfija, v katerem sedijo vodilni SCT. Delfi je v naslednjih letih posredno, s pomočjo poslovno povezanih podjetij, od SOD in KAD pridobil deleže SCT. Leta 2005 je družba Delfi - uradno zaradi kapitalske ustreznosti objavila svojo dokapitalizacijo, s katero je želela podvojiti kapital. Pravico do nakupa novih delnic po ceni 7.500 slovenskih tolarjev 31,30 evrov so imeli samo obstoječi delničarji družbe Delfi. Zaradi neinformiranosti se je za dokup novih delnic odločilo samo nekaj delničarjev Delfija, tako da je bila skoraj vsa nova emisija po čudnih pravilih prodana družbi Glotis, ki je v lasti menedžerjev SCT. Ti so dokapitalizacijo izvedli predvsem s pomočjo kreditov na podlagi zastavljenih papirjev, ki jih še niso imeli v lasti. Družba Delfi je medtem nadaljevala s kupovanjem delnic družbe SCT, pričelo pa se je tudi interno trgovanje z delnicami Delfija po ceni 25 evrov, kar je šest evrov manj od dokapitalizacijske cene. Poleg družbe Glotis so bili do pred nedavnim največji lastniki Delfija podjetja, katerih lastniki oziroma vodstva imajo osebne ali poslovne stike s predsednikom uprave SCT, Ivanom Zidarjem, ta podjetja so BTC, WEB, LHB Finance, Begrad in CM Celje. Pred nekaj dnevi so omenjena podjetja SCT prodala skupaj 24 odstotkov Delfija, pri čemer je SCT v 100-odstotni lasti Delfija. Zato po zakonu delnice predstavljajo lastne delnice in nimajo glasovalnih pravic, kar vpliva na novo razmerje delničarjev Delfija, Glotisa. Prej 60-odstotna lastnica ima tako 79 odstotkov glasovalnih pravic, s čimer bi lahko že v kratkem izvedla dokapitalizacijo. Preseženi prag 90 odstotkov pa je osnova za iztisnjenje še preostalih malih delničarjev družbe Delfi brez katerih lastniki Glotisa sploh ne bi uspeli prevzeti podjetja SCT, so še dodali. 2008-04-15 Špela Zupan 3 2 2.5 0.707 neutral 210 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tusmobil-ima-sreco.html Je Apek kršil statut? tušmobil, frekvenca, umts, simobil, apek, mobitel Tušmobil je frekvence UMTS dobil zastonj. Mobilni operaterji opozarjajo, da Apek obvestila o podelitvi frekvence ni objavil na spletu. Že včeraj smo poročali, da je država operaterju mobilne telefonije Tušmobilu podelila dovoljenje za upravljanje frekvence UMTS. Novica ne bi bila tako odmevna, če ne bi Tušmobil, ki je v lasti najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša, frekvence dobil kar zastonj. In to ni prvič. Tušmobil je že leta 2006 brezplačno dobil frekvence GSM 1800 propadlega operaterja Vega. Istega leta jih je, prav tako brezplačno, zamenjal za frekvence GSM 900, so povedali na Simobilu. Pregled, kako so doslej plačevali slovenski operaterji za frekvence, si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu. Neverjetna sreča, menijo eni, velika nesramnost, drugi. Mobilni operater Mobitel je leta 2001 za frekvence moral plačati kar 100 milijonov evrov, Simobil in T-2 pa leta 2006 vsak po 6,5 milijona evrov. Tušmobil naj bi frekvenco dobil brezplačno, saj se zanjo ni zanimal nihče drug, pravijo na Agenciji za pošto in telekomunikacije Apek. Za omenjeno frekvenco naj bi plačeval letno nadomestilo. Pravijo pa, da če bi se za frekvenco zanimal še kdo, bi morali objaviti javni razpis. Simobil Zadevo bomo podrobno preučili 24. decembra 2007 je Apek v Uradnem listu objavil obvestilo o podelitvi frekvence, je za 24ur.com povedal tiskovni predstavnik Simobila Jure Bohinc. Obvestila pa niso objavili tudi na spletni strani, kar je bila praksa do sedaj, nadaljuje Bohinc. Drugi zaintresirani niso niti vedeli, da se frekvenca podeljuje. Zato smo od regulatorja Apek, op. p. zahtevali informacije o podelitvi frekvenc Tušmobilu. Glede na poročilo se bomo odločili o nadaljnih korakih, je povedal Bohinc. Verjamemo, da bi država s tako pomembno javno dobrino, kot so frekvence UMTS, lahko ravnala bolj gospodarno. Če bi bil postopek izpeljan na bolj odmeven način, na primer preko mednarodnega javnega razpisa, bi država lahko pridobila pomembna sredstva za svoj proračun. Na Si.mobilu smo se za UMTS frekvence potegovali na javnem razpisu in v državno blagajno prispevali 6,5 milijona evrov. Tovrstna brezplačna podelitev brez javnega razpisa pa ni običajna praksa v državah EU in za podoben primer še nismo slišali. V družbi Si.mobil bomo o nadaljnjih korakih odločali, potem ko bomo od pristojnih institucij prejeli vse potrebne informacije, je v sporočilu za javnost zapisal Bohinc. Mobitel Objave na spletni strani nismo zasledili APEK praviloma javne objave v zvezi s postopki posvetovanja z zainteresirano javnostjo in pridobljena mnenja objavlja na svoji spletni strani, k čemer ga zavezuje tudi določilo v njegovem Statutu. Objave na spletni strani APEK v konkretnem primeru nismo zasledili. V družbi Mobitel se ne strinjamo s takšno netransparentnostjo postopka in neenakimi pogoji dodelitve redke in omejene javne dobrine, kot je preostali frekvenčni pas za opravljanje storitev UMTS, je v izjavi za javnost zapisal tiskovni predstavnik Mobitela Simon Šketa. Apek Obvestilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Konkretne zadeve ne moremo komentirati. Poudarjamo pa, da je potrebno ravnati transparentno. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča RS Obvestilo o podelitvi frekvence je bilo objavljeno tako v Uradnem listu kot tudi na naši spletni strani. Če mobilni operaterji obvestila niso videli, ni naša težava. Držali smo se zakonov. In zakon veleva, da če ni drugih interesentov za frekvenco, ni potrebno objaviti javnega razpisa, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Apeka Dragana Lukič. Na naše vprašanje, kako da ostali mobilni operaterji niso videli njihovega obvestila na spletni strani, nam je Lukičeva odgovorila Očitno so si ogledali našo spletno stran včeraj, ko je bila zaradi tehničnih težav nepopolna. Obvestilo je bilo objavljeno 21. decembra. Za nazaj objavili poziv? Po podrobnem pregledu Apekove spletne strani smo prišli do zanimivih dejstev. Tukaj si lahko ogledate Apekovo spletno stran, kjer je danes tudi vidno obvestilo o podelitvi frekvence. Kliknite leto 2007. Tukaj pa si oglejte še stanje spletne strani dne 9. aprila. Kliknite leto 2007. Obvestilo o podelitvi frekvenc ni objavljeno. Tušmobil odgovarja Zaupamo v pravno državo Slovenijo, pravijo v Tušmobilu. Pri Tušmobilu dnevno spremljamo vse slovenske in evropske relevantne vire, ki so potrebni za naše poslovanje. Tako smo za poziv izvedeli iz Uradnega lista št. 118/07, kjer je APEK decembra leta 2007 objavila javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti glede dodelitve radijske frekvence za opravljanje mobilnih javnih radijskih storitev UMTS/IMT-2000 za preostali frekvenčni pas. Na ta poziv smo se odzvali sredi januarja, konec januarja letos pa smo na APEK poslali svojo vlogo, so zapisali v sporočilu za javnost. V nadaljevanju so predstavniki Tušmobila zapisali, da frekvenc niso dobili zastonj. S tem nihče ni oškodoval države, najmanj pa mi, saj smo frekvenco dobili s pogoji, ki jih določa Zakon o elektronskih komunikacijah. Očitno se je zakonodajalec, s tem ko je odpravil vstopne ovire, odločil, da bo dal večji poudarek zagotavljanju konkurence. Prejšnji Zakon o elektronskih komunikacijah je določal, da mora biti v vsakem primeru izveden javni razpis, in to je posledično pomenilo, da se je prav v vsakem primeru plačal enoten znesek za pridobitev frekvence. Danes veljavni 38. člen tega istega zakona pa po novem določa dodelitev frekvence brez javnega razpisa, če je na trgu samo en interesent in ne presega razpoložljivosti. Zakon tako ne predvideva enkratnega zneska za uporabo omejene naravne dobrine, v skladu z njim pa bomo plačevali pristojbino za uporabo frekvenc, odgovarjajo na očitke. Zaupamo v pravno državo Slovenijo. Zato smo prepričani, da deluje v skladu z zakoni, ki jih je sprejela sama. Mi smo imeli možnost za pridobitev frekvence po zakonsko predpisanih pogojih, ki so bili za nas, kot ponudnika mobilnih storitev, nadvse ugodni, so zaključili sporočilo za javnost. 2008-04-15 Mira Matković 3 3 3 0 neutral 211 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/borza-tecaji-tonejo.html Borza Tečaji tonejo borza, delnice, tečaj, delnica, trgovanje Pocenile so se prav vse pomembnejše delnice, indeks SBI pa je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu. Na Ljubljanski borzi tečaji tonejo vse nižje. Danes so se pocenile prav vse pomembnejše delnice na ljubljanskem borznem parketu, delniški indeks SBI 20 pa je znova zabeležil najnižjo vrednost v zadnjem letu. Najbolj so se tokrat pocenile delnice Term Čatež, Petrola, Mercatorja in Istrabenza. Največ se je danes trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Indeks SBI 20 je današnje trgovanje končal pri vrednosti 7368,49 točke, kar je 343,86 točke oz. 4,46 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 77,03 točke oz. 4,56 odstotka na 1613,99 točke. Borzni posredniki so sklenili za 15,8 milijona evrov poslov. Kot omenjeno, so danes največji padec zabeležile delnice Term Čatež. Ob sicer skromnem prometu se je enotni tečaj delnice znižal kar za 8,93 odstotka na 255 evrov. Ob upoštevanju vidnejšega prometa pa so se najbolj pocenile delnice Petrola, in sicer za 8,40 odstotka na 459,06 evra. Z delnicami Petrola so borzni posredniki sklenili za 973.664 evrov poslov. Med delnicami podjetij s prostega trga so se precej pocenile delnice Inlesa, in sicer za 10,60 odstotka na 3,12 evra, pa tudi delnice Infond Holdinga -7,68 odstotka na 6,01 evra, Juteksa -2,59 odstotka na 94 evrov in Tosame -2,82 odstotka na 69 evrov. Precejšen padec so zabeležile tudi delnice Mercatorja 607.817 evrov, -7,91 odstotka na 235,59 evra, Istrabenza 104.566 evrov, -7,23 odstotka na 76,61 evra, Save 316.856 evrov, -6,12 odstotka na 379,92 evra in Aerodorma Ljubljana 210.240 evrov, -5,50 odstotka na 87,05 evra. Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Tako kot ostale pomembnejše so se pocenile tudi Krkine delnice, in sicer za 4,23 odstotka na 82,47 evra. Druge najprometnejše delnice, delnice Telekoma Slovenije 1,1 milijona evrov so se pocenile za 1,07 odstotka na 225,61 evra. Delnice Pivovarne Laško 118.460 evrov so se pocenile za 4,29 odstotka na 77,17 evra, delnice Luke Koper 438.560 evrov za 3,82 odstotka na 54,33 evra, delnice Intereurope 86.670 evrov pa za 3,35 odstotka na 28,53 evra. Enotni tečaj delnic Gorenja 575.360 evrov se je znižal za 1,40 odstotka na 29,60 evra, delnic NKBM 682.520 evrov pa za 1,89 odstotka na 29,55 evra. 2008-04-15 STA 1 2 1.5 0.707 negative 212 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sporno-petrolovo-preoblikovanje.html Sporno Petrolovo preoblikovanje petrol, preoblikovanje, d elničarji, nasprotovanje, anonimno, pismo V anonimnem pismu deset tisoč malih delničarjev nasprotuje preoblikovanju Petrola, ker naj bi šlo za poizkus zavladanja podjetju. 2008-04-16 Marko Milenkovič 2 1 2 1 2 2 1.667 0.516 negative 213 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bomo-zapluli-z-juznim-tokom.html Bomo zapluli z Južnim tokom? južni, tok, plin, gazprom, south, stream, omw Predsednik uprave Gazproma se je z Janšo in predsednikom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller se je v petek s slovenskim premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream Južni tok čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Ruski mediji poročajo, da naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto preko Avstrije preusmeril preko Slovenije do severne Italije, s čimer bi se ognil Avstriji. Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju ruskih medijev majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo vse dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije, in sicer pod Črnim morjem, do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije. Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, pogodba sicer ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež, ki bo plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela razdeliti trga. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko. 2008-04-16 STA / M.M. 4 4 4 0 positive 214 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/intereuropa-157-000-evrov-nagrad.html Intereuropa 157.000 evrov nagrad intereuropa, lovšin, nadzorni, svet, nadorniki, rigler, delnica, nagrada Vsak član uprave v Intereuropi bo prejel 17.000, nadzornik pa 15.000 evrov nagrade. Lovšin ostaja na čelu. Glavni nadzornik Intereurope Boštjan Rigler je po seji ponovil preteklo stališče nadzornega sveta, da je predsednik uprave Andrej Lovšin glede investicije v Rusiji prekoračil pooblastila. Prepričan je, da bi za investicijo v Rusiji potreboval soglasje nadzornega sveta, zato je zaupanje med upravo in nadzorniki omajano . Na vprašanje, kako komentira izjave Lovšinovega odvetnika Francija Matoza, da njegova stranka pooblastil ni prekoračila, je Rigler dejal Tudi, če je nadzorni svet na prejšnji seji investicijo v Rusiji potrdil, uprava s tem ni odvezana svoje odgovornosti. Kljub temu, da je predsednik nadzornikov dejal, da je zaupanje med upravo in nadzorniki Intereurope omajano, Lovšin ostaja na čelu družbe. Člani uprave in nadzorniki v Intereuropi si bodo razdelili 157.000 evrov nagrad. Nadzornikov je sedem, vsak bo dobil po 15.000 evrov, članov uprave pa tri, tako da bo vsak dobil okoli 17.000 evrov. Dejal je še, da se o zaupnici Lovšinu na seji niso pogovarjali, sejo pa so po njegovih besedah prekinili po obravnavi vseh točk v vezi z letnimi poročili. Na vprašanje, če meni, da je zaupanje med nadzorniki in upravo okrnjeno, je Rigler dejal, da je bilo zaupanje prav gotovo načeto po dogodkih glede investicije v Moskvi. Na vprašanje, če Lovšin s svojimi izjavami ne klesti vpliva nadzornega sveta, je odgovoril, da se jim to prav gotovo ne zdi korektno, njegove izjave pa naj bi presenetile tudi nadzornike. Na vprašanje, ali jih ne skrbi, da je predsednik uprave v predkazenskem postopku in da naj bi se direktorju koprske policijske uprave Iztoku Jakominu očitalo, da naj bi Lovšina o postopku obvestil, zaradi česar naj bi Jakomin tudi odstopil, je Rigler odgovoril, da tega ne bi komentiral, ker ni še ničesar dokazano . Je pa dejstvo, da nadzorniki skrbno spremljamo, kaj se s temi kriminalističnimi preiskavami dogaja in od uprave zahtevamo, da nas o tem obvešča, je dejal in dodal, da spremljajo tudi pojavljanje imena Intereurope v medijih. Rigler je napovedal, da bodo v nadaljevanju prekinjene seje spregovorili tudi o tem. Po njegovih besedah prav tako niso obravnavali finančne konstrukcije terminala v Moskvi, saj s strani uprave poročilo o tem še ni pripravljeno. V Intereuropi so dejali, da niso imeli dovolj časa, pripravili pa naj bi ga do naslednje seje, ki naj bi bila 5. maja. Manjša, a še vedno visoka nagrada Rigler je še povedal, da so na seji predlagano nagrado za upravo znižali, od predlaganih 25 odstotkov na 10 odstotkov. Na vprašanje, če meni, da je ob vseh zapletih uprava do nagrad upravičena, je odgovoril, da zato predloga uprave niso potrdili, ampak so nagrado znižali na 10 odstotkov. Upravo naj bi nagradili zato, ker ne ocenjujejo le investicije v Rusiji, ampak celotno lansko poslovanje, je dejal. V Intereuropi so v sporočilu za javnost zapisali, da so nadzorniki na današnji seji obravnaval revidirano letno poročilo družbe za lansko leto skupaj z revizijskim poročilom pooblaščenega zunanjega revizorja družbe, pri čemer so obe poročili sprejeli. Sprejeli so tudi poročilo nadzornega sveta o rezultatih preveritve revidiranega letnega poročila družbe za leto 2007 s predlogom uprave za uporabo bilančnega dobička. Nadzorniki so sprejeli predlog uprave o uporabi bilančnega dobička poslovnega leta 2007 in izplačilo bruto dividende v višini 0,58 evra na delnico. Od bilančnega dobička v višini 59,6 milijona evrov bo 4,6 milijona evrov namenjenih za izplačilo dividend delničarjem, imetnikom navadnih prosto prenosljivih imenskih delnic. Za udeležbo uprave in nadzornega sveta pri dobičku družbe bo namenjenih 157.000 evrov, preostali del bilančnega dobička v znesku 54,9 milijona evrov pa bo ostal nerazporejen. Uprava družbe naj bi dobila nagrado v višini 10-odstotne letne prejete plače, nadzorni svet družbe pa nekaj pod 15.000 evrov na člana, vendar mora o predlogu odločati še skupščina delničarjev Intereurope, predvidoma v začetku julija. Poleg tega je nadzorni svet družbe sprejel ustanovno listino in poslovnik o delu revizijske komisije nadzornega sveta ter sprejel ustanovno listino službe za notranjo revizijo. Dobri poslovni rezultati in rastoče število poslovnih partnerjev tako na obstoječih kot tudi na novih trgih potrjujejo pravilnost naših smelih odločitev, so navedli. 2008-04-17 STA / Š.Z. 3 4 2 3 2 3 2.833 0.753 neutral 215 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delnice-se-spet-drazijo.html Delnice se spet dražijo borza, delnice, indeksi, padec, dvig, ljubljanska, ljubljana, krka, sava, petrol, istrabenz, mervator Tečaji delnic so se obrnili krepko navzgor. Najbolj so se podražile delnice Istrabenza in Mercatorja. Tečaji so šli krepko navzgor. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 7947,67 točke, kar je 496,19 točke oz. 6,66 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 114,03 točke oz. sedem odstotkov na 1743,71 točke. Danes so na ljubljanskem borznem parketu blestele predvsem delnice Istrabenza, ki so se podražile za 9,59 odstotka, in delnice Mercatorja, katerih tečaj se je okrepil za 9,20 odstotka. Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 8,70 odstotka, prav toliko se je zvišal tečaj delnic Petrola, Savine delnice so poskočile za 8,24 odstotka, Krkine pa za 7,76 odstotka. 2008-04-17 STA / Š.Z. 5 5 5 0 positive 216 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/med-delom-umre-najvec-tujcev.html Med delom umre največ tujcev delavec, delavci, delovne, nesreče, na, delovnem, mestu, dušan, semolič, lučka böhm, goran, lukič, tujec, tujci Na delovnem mestu se zgodi ogromno nesreč, ki se velikokrat končajo tudi s smrtjo. V Sloveniji je lani umrlo 29 oseb, od tega 10 tujcev. V Sloveniji je v lanskem letu zaradi poškodb pri delu umrlo 29 ljudi, pri čemer v to številko niso všteti tisti, ki so se smrtno poškodovali na poti v službo ali iz nje. Deset od vseh umrlih je bilo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Najpogostejši vzrok je bil padec z višine, saj jih je tako umrlo 11, največ umrlih pa je bilo zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi posledic poklicnih bolezni pa je umrlo 681 ljudi. Največ delavcev je v preteklem letu umrlo v gradbeništvu. Goran Lukič iz Zavoda svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril zlasti na to, da je dobra tretjina lani umrlih v delovnih nesrečah tujcev. Med letoma 2005 in 2007 se je po njegovih besedah število dovoljenj za delo povečalo za 70 odstotkov, prav za toliko pa se je povečala tudi smrtnost. Pri tem je še opozoril, da je največ nesreč v gradbeništvu, ki sicer beleži kar 40-odstotno rast obsega dodane vrednosti. Vse navedeno po njegovem dokazuje, da so delovni pogoji za tuje državljane slabši. Z njim se strinja tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril tudi na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Po Semoličevem mnenju se največ delovnih nesreč zgodi v dveh ranljivih skupinah pri malih delodajalcih, ki v svoje delo ne vključujejo stroke, in pri delavcih za določen čas, ki so za delo premalo izobraženi. Dušan Semolič je opozoril na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Foto POP TV Sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je opozorila, da se Slovenija vse od leta 1991 izogiba pregledu nad številom poklicno obolelih ljudi. Kot je pojasnila, odkrivanje bolezni financira delodajalec, kateremu pa v večini primerov ni do razkrivanja slabosti v podjetju. Podobno tudi v tujini V svetu se letno sicer zgodi 270 milijonov poškodb pri delu, ki zahtevajo najmanj tri dneve bolniške odsotnosti, beležijo pa 160 milijonov bolezni, ki so povezane z delom, za posledicami pa letno umre več kot 2 milijona ljudi. Tveganje se razlikuje glede na gospodarsko dejavnost in družbene skupine. Podobno kot pri nas, pa se tudi v svetu največ nesreč dogaja migrantskim delavcem. 2008-04-21 STA / N.D. 1 2 1.5 0.707 negative 217 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dremelj-se-vedno-za-krmilom-telekoma.html Dremelj še vedno za krmilom Telekoma bojan, dremelj, telekom, koalicijska, stranka V zadnjem trenutku si je ena od koalicijskih strank premislila, začela trgovati in zato je Bojan Dremelj še vedno predsednik uprave Telekoma. 2008-04-22 Marko Milenkovič 3 3 3 3 4 3 3.167 0.408 neutral 218 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/javna-prodaja-prestavljena.html Javna prodaja prestavljena pozavarovalnica, sava, delnice, sod, slovenska, odškodninska, družba Začetek prodaje delnic Pozavarovalnice Sava še ne bo, saj ni dorečen razpon cene za delnico. Začetka prodaje delnic Pozavarovalnice Sava, ki naj bi se začela v soboto, ne bo. Pozavarovalnica Sava in Sod, ki je njen 99,87-odstotni lastnik, sta danes obelodanila, da ponudba delnic javnosti ne bo potekala po prvotno predvidenem terminskem načrtu in da je prestavljena. Pogovori glede vsebine ponudbe namreč še potekajo. Pogovori med Sodom, Pozavarovalnico Sava ter globalnim koordinatorjem in vodilnim organizatorjem ponudbe delnic javnosti UniCredit CA IB se glede pomembnih elementov v zvezi s ponudbo delnic javnosti nadaljujejo, so v skopem sporočilu za javnost zapisali v Pozavarovalnici Sava in v Sodu. Kot so dodatno pojasnili v Sodu, namreč še niso dorečeni ključni elementi v zvezi s ponudbo, med njimi razpon cene za delnico pozavarovalnice. Po prvotnem načrtu naj bi se tako ponudba malim vlagateljem kot zbiranje naročil institucionalnih vlagateljev in tudi ponudba obstoječim delničarjem predvidoma začeli 26. aprila, končali pa 6., 8. oz. 9. maja, sta 11. aprila ob objavi namere za prvo javno ponudbo IPO delnic pozavarovalnice v drugem letošnjem četrtletju zapisali Pozavarovalnica Sava in Sod. Ob tem sta napovedala, da bo razpon cene predvidoma objavljen pred začetkom ponudbe malim vlagateljem in pred začetkom zbiranja naročil v okviru ponudbe institucionalnim vlagateljem. Ker danes prospekt za javno prodajo delnic ni bil objavljen, so mediji poročali, da prodaje ne bo, razlog za to pa naj bi bila razhajanja glede cene delnice Pozavarovalnice Sava. Ponudba delnic naj bi potekala po modelu prve javne ponudbe in naj bi vsebovala delnice v sklopu povečanja kapitala pozavarovalnice in obstoječe delnice pozavarovalnice, ki so v lasti Soda. Slednji pri dokapitalizaciji ne namerava sodelovati, po končani ponudbi pa naj bi obdržal najmanj 25 odstotkov plus eno delnico pozavarovalnice. 2008-04-25 STA 2 3 2 3 3 3 2.667 0.516 neutral 219 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/to-zimo-milijon-in-pol-smucarjev.html To zimo milijon in pol smučarjev smučanje, smučar, smučarska, sezona, dobiček, obisk, krvavec, kanin Slovenski žičničarji si ob koncu smučarske sezone manejo roke. Smučišča je obiskalo milijon in pol smučarjev. Na Kaninu in Krvavcu lahko najbolj navdušeni smučajo do konca prvomajskih praznikov. Čeprav na nekaterih slovenskih smučiščih naprave še vedno obratujejo in se najbolj navdušeni še vedno lahko spustijo po belih strminah, pa žičničarji že ocenjujejo sezono. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so na smučiščih do sredine aprila našteli 1,5 milijona smučarjev, 66 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Naprave sicer ob sončnem vikendu, ki je zagotovo privabil še kar nekaj smučarjev, še obratujejo na Krvavcu in Kaninu, po prvomajskih praznikih pa bodo upravljavci gorskih turističnih centrov potegnili črto pod zimsko sezono in se začeli pripravljati na poletno. Smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so smučarsko sezono odprli že v novembru, ostali pa so zaradi slabih snežnih razmer začeli z obratovanjem šele decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu. 2008-04-26 STA 5 4 4.5 0.707 positive 220 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-avtomobilov-padle.html Cene avtomobilov padle cene, avtomobilov, slovenija, evropa V skladu s poročilom Evropske komisije so cene avtomobilov padle. V celotni EU ostaja najcenejša Danska, najdražja pa Češka. Cene avtomobilov so v zadnjem letu v vseh državah članicah EU realno padle, Finska, Grčija in Slovenija pa so države v območju evra, kjer so avtomobili najcenejši pri cenah brez davka, kaže danes razgrnjeno poročilo, ki ga je predstavila Evropska komisija. V celotni EU pa ostaja najcenejša Danska, najdražja pa Češka, tudi izhaja iz poročila. Najvišja razlika v ceni pri dražjih avtomobilih pa je pri VW Passatu in znaša dobrih 17 odstotkov. Sledijo Peugeot 407 15,2 odstotka, BMW 320D ter Mercedes C. Poročilo ugotavlja, da so cene avtomobilov v novih članicah, tudi Sloveniji, realno padle v zadnjem letu, čeprav so se precej podražile druge stvari. V Sloveniji naj bi cene jeklenih konjičkov padle za 5,3 odstotka. Glede na najnižjo ceno brez davka je v območju evra na prvem mestu Finska, v celotni EU pa Danska, kjer so cene v povprečju nižje za 4,4 odstotka kot na Finskem. Sledi Estonija z 1,5 odstotka nižjimi cenami kot Finska. Nemčija ostaja najdražja država v območju evra kar 27 modelov avtomobilov od analiziranih 87 je v Nemčiji najdražjih. V celotni EU pa je najdražja Češka, kjer so cene za več kot 10 odstotkov višje, kot znaša povprečje EU, ter skoraj za pet odstotkov višje kot v Nemčiji. Poročilo je podalo še primerjavo cen med najbolj prodajanimi avtomobili v nižjem, srednjem in višjem rangu v območju evra. V splošnem velja, da so razlike višje v nižjem in srednjem razredu, medtem ko so razlike pri najdražjih avtomobilih nekoliko manjše. Pri petih najbolj prodajanih avtomobilih v nižjem razredu je najvišja razlika v ceni ta se izračuna kot razmerje med najvišjo in najnižjo ceno brez davka pri Peugeotu 206 oziroma 207, in sicer 32,6 odstotka. Pri modelih Renault Clio, Ford Fiesta, Fiat Punto ter VW Polo razlika znaša med 20 in 25 odstotki. Pri petih najbolj prodajanih avtomobilih v srednjem razredu je najvišja razlika v ceni ponovno pri Peugeotu model 307, in sicer za kar 34,8 odstotka. Sledi Ford Focus s 27,4 odstotka ter VW Golf s 24,3-odstotno razliko v ceni. Pri Renault Meganu ter Opel Astri je razlika 17- oziroma 18-odstotna. Najvišja razlika v ceni pri dražjih avtomobilih pa je pri VW Passatu in znaša dobrih 17 odstotkov. Sledijo Peugeot 407 15,2 odstotka, BMW 320D ter Mercedes C 12 odstotkov, ter Audi A4 7,4 odstotka, še izhaja iz poročila, ki bo odslej objavljeno enkrat letno, upoštevalo pa bo podatke na dan 1. januar. 2008-04-29 STA 3 2 3 4 3 3 3 0.632 neutral 221 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iskraemeco-zaskrbljeni-delavci.html Iskraemeco Zaskrbljeni delavci iskraemeco, kranj, egipt, proizvodnja Delavci v Iskraemecu ne vedo, kaj jih čaka. Podjetje so kupili Egipčani, ki bodo del proizvodnje selili v Egipt. 2008-04-30 Brigita Potočnik 1 1 1 0 negative 222 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kaj-bo-z-230-delavci.html Kaj bo z 230 delavci? lipa, pohištveno, podjetje, delavci, likvidacija, vipa, holding Pohištveno podjetje Lipa bo po več kot 60-ih letih šlo v likvidacijo. Tako se je odločil večinski lastnik Vipa Holding. 2008-05-06 Mateja Poljšak 1 1 1 3 2 1.6 0.894 negative 223 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vec-proracunskih-prilivov.html Proračun 70 mio evrov presežka vlada, rebalans, proračun, primankljaj, presežek Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna. Namesto primanjkljaja lahko pričakujemo okoli 70 mio evrov presežka. Minister za finance Andrej Bajuk Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerem se načrtovani odhodki znižujejo za skoraj 50 milijonov evrov, medtem ko se prihodki za dobrih 250 milijonov evrov povečujejo. S tem bo proračun letos namesto 230 milijonov evrov primanjkljaja ustvaril blizu 70 milijonov evrov presežka. S predlaganim rebalansom se bo letos v državno blagajno steklo 8,88 milijarde evrov prihodkov, medtem ko naj bi odhodki znašali 8,82 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Andrej Bajuk. Proračunski presežek bo s tem znašal 69,4 milijona evrov. Izdatki se v primerjavi z zdaj predvidenimi zmanjšujejo za 49,7 milijona evrov, in sicer - kot je spomnil Bajuk -, ne glede na 3,4-odstotno zvišanje plač v javnem sektorju, ki je posledica nepričakovane rasti inflacije v lanskem drugem polletju. Varčevali bodo na praktično vseh ministrstvih, in sicer predvsem pri investicijah in materialnih stroških. Najvišje prihranke so našli na ministrstvih za obrambo za 30 milijonov evrov ter promet za sedem milijonov evrov, je povedal Bajuk. Novi načrtovani prihodki so za 250,1 milijona evrov višji od zdaj predvidenih. Kot je pojasnil finančni minister, se bodo prilivi iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb povečali za 162 milijonov evrov, več denarja si vlada obeta tudi od trošarin ter davka na dodano vrednost. 2008-05-08 STA 4 4 4 0 positive 224 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-je-lastnik-kolonela.html Šrot lastnik Kolonela? atvp, kolonel, rakovič, šrot, laško ATPV preverja lastništvo Kolonela. V primeru nepravilnosti lahko vpletene doleti kazenska ovadba in denarna kazen. Borzna posrednica Danijela Rakovič Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP preverja relevantne informacije v zvezi z dejanskim lastništvom podjetja Kolonel. Ko bo pridobila vse potrebne informacije in ugotovila njihov pomen v postopkih, bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi, so sporočili iz ATVP. Kot je v sporočilu zapisal direktor agencije Damjan Žugelj, ATVP skladno z zakonom o trgu finančnih instrumentov podatkov o posameznih morebitnih postopkih nadzora ne more posredovati, saj gre za zaupne podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi agencija opravlja nadzor, in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere agencija izve v zvezi z opravljanjem nalog in pristojnosti. Če bi se izkazalo, da je šlo za nepravilnosti, lahko vpletene doletijo kazenske ovadbe in denarne kazni, v skrajnem primeru, če bi urad za varstvo konkurence izdal negativno odločbo v primeru prevzema Laškega ta je sicer še v pripravi , pa bi lahko varuh konkurence prevzemnikom celo naložil odprodajo pridobljenih delnic Laškega. Danes je v javnost prišla informacija, da borzna posrednica Danijela Rakovič ni lastnica skrivnostnega podjetja Kolonel, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Lastnik družbe je že skoraj dve leti podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Kolonel je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško. Nepravilnosti pri prevzemu Laškega? Urad za varstvo konkurence je vedel za lastniške menjave v družbi Kolonel, saj je pridobil pogodbo o prenosu lastništva na podjetje Atka-Prima, zato to za varuha konkurence ni novost, je povedal prvi mož urada Jani Soršak. Kot je dejal, pa gre lahko zaradi tega pri postopku prevzema Pivovarne Laško za potencialne nepravilnosti. 2008-05-08 STA / P.K. 2 2 2 0 negative 225 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-borzna-pravila.html Nova borzna pravila ljubljanska, borza, agencija, za, trg, vrednosti, papir, neven, borak, omx, hellenic, exchanges, group Borzni trg po novem ne bo več razdeljen na borzno kotacijo in prosti trg. Delnice bodo razdeljene v podsegmente, na podlagi njihove kakovosti. Ljubljanska borza je v uradnem listu objavila nova pravila borze, ki bodo stopila v veljavo 24. maja. Po novem bodo ukinili dosedanjo razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Osnovna razdelitev borznega trga bo po novem razdeljena na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Delnice bodo razdeljene v posamezne podsegmente, in sicer na podlagi njihove kakovosti. S spremembami v strukturi borznega trga želi borza prispevati k povečanju kakovosti informacij o borznem trgu ter prepoznavnosti posameznih segmentov trgovanja. Pri tem želijo slediti trendom razvoja na kapitalskih trgih in zagotavljajo primerljivost produktov in segmentov z evropskimi borzami. Novo segmentacijo naj bi uvedi konec junija, ko se bo spremenila tudi uradna tečajnica Ljubljanske borze. 2008-05-09 STA / I.A. 3 3 3 3 4 3 3.167 0.408 neutral 226 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/katastrofe-drazijo-hrano.html Katastrofe dražijo hrano mjanmar, cena, hrane, riž, katastrofa, naravna, v, središču Katastrofa v Mjanmaru je vplivala tudi na skokovito rast cen riža po svetu. Nasploh so cene hrane letos zaradi številnih naravnih nesreč skočile v nebo. 2008-05-11 Janez Usenik 1 1 1 0 negative 227 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odpuscenih-vseh-152-delavcev.html Odpuščenih vseh 152 delavcev tdr, metalurgija, zaposleni, odpuščanje TDR Metalurgija je odpustila vseh 152 delavcev. Predsednik sindikata upa, da bodo delavci del odpravnine prejeli čim prej. Vsi zaposleni so ostali brez službe. Ruška družba TDR Metalurgija je danes 100 delavcem, ki so prišli v tovarno, vročila delovne knjižice, preostalih 52 delavcev, ki so odpoved delovnega razmerja prejeli po pošti, pa bo delovno knjižico prejelo čez nekaj dni, je danes povedal predsednik podjetniškega sindikata Ivan Ramot. Ramot je tudi pojasnil, da so odpoved delovnega razmerja prejeli pred 15 dnevi, v naslednjih 30 dneh se je treba prijaviti na zavod za zaposlovanje, v 60 dneh pa prijaviti tudi svoje terjatve v stečajno maso. Delavci TDR Metalurgija so zadnjo plačo prejeli aprila oz. dan pred uvedbo stečajnega postopka, ki ga vodi Dušan Marin. Po Ramotovih besedah bo Marin nekaterim delavcem ponudil zaposlitev za določen čas zaradi potreb stečajnega postopka, proizvodnja v podjetju pa ne poteka več od začetka tega leta, ko je bila ugotovljena nelikvidnost poslovanja. Ramot tudi pričakuje, da bodo delavci del odpravnine dobili čim prej, saj naj bi Holding Slovenske elektrarne podjetju le vrnil okoli sedem milijonov evrov bančnih garancij. Na aprilskem protestnem zboru delavcev pa so predstavniki holdinga povedali, da bančnih garancij ne morejo sprostiti, ker je bilo iz opravljene revizije razvidno, da TDR Metalurgija ni opravila investicijskih in drugih obveznosti iz pogodb. Takrat so iz holdinga tudi sporočili, da vidijo verjetnost poslovne in finančne sanacije ruške družbe v novem postopku prisilne poravnave s predložitvijo realnejših osnov glede višine in rokov poplačila upnikov ob realnejših elementih poslovnega načrta, ki bi zagotavljal dolgoročno delovanje TDR Metalurgije. 2008-05-14 STA / D.K. 1 1 1 0 negative 228 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/studentje-izdelali-sportni-avto.html Študentje izdelali športni avto študent, strojništvo, fakulteta, roadster, student, avto Študentje Fakultete za strojništvo so predelali osebni avto v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt se je začel leta 2000, ko je podjetje Peugeot Slovenija študentom strojništva podarilo osebni avtomobil peugeot 406, ki je služil kot mehanska osnova gradnje novega prototipa. Študentje višjih letnikov Fakultete za strojništvo so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije v minulih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila peugeot 406 v različico Roadster. V seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah so dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno-razvojno tehnologijo in opremo, številni so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem, je dejal mentor projekta in Predstojnik katedre za strojne elemente in razvojna vrednotenja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Matija Fajdiga. Eden najbolj zanimivih delov avtomobila so žarometi, ki imajo obliko levjih krempljev. Prav vsi, ki smo bili aktivni v projektu smo spoznali, da moramo za uspešen projekt delovati kot dobro uigran orkester, kjer so vsi inštrumenti med seboj usklajeni, če želimo, da je skladba vrhunsko odigrana. Prepričan sem, da se je v projektu Student Roadster oblikovala dobra ekipa ljudi, ki so drzni, se ne bojijo izzivov in delujejo kot homogena celota za dosego skupnih ciljev, je ob predstavitvi projekta povedal vodja projekta Uroš Rosa. Med posebnostmi prototipnega vozila so na predstavitvi izpostavili tudi barvo. Ta je črna, vendar se na soncu oz. svetlobi spreminja v mavrično. Projekt Student Roadster so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je projekt Student Roadster izbral v nabor petih projektov odličnosti, ki bodo predstavljeni na svetovnem kongresu FISITA 2008 v Münchnu. Notranjost Student Roadsterja Za več informacij o projektu si lahko preberete na spletni strani www.studentroadster.com. 2008-05-14 N.Š.K./A.F./STA 5 5 5 0 positive 229 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dacarji-nad-sct.html Dacarji nad SCT sct, davčni, inšpektor, missing, trader, durs, davek Posebni davčni urad naj bi v družbi SCT zaznal sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV. Missing trader podjetje je po pojasnilih Davčne uprave RS Durs eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV pa se v strokovni terminologiji imenujejo davčni vrtiljaki oz. missing trader utaje. Davčni inšpektorji so v postopku inšpekcijskega nadzora v podjetju SCT za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2006 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki po dosedanjih ugotovitvah predstavljajo missing trader podjetja. V SCT so se na odločbo Dursa pritožili, ker postopek še ni zaključen, pa ga ne komentirajo. Posebni davčni urad je v družbi SCT opravil davčni inšpekcijski pregled za leta 2004, 2005 in 2006, so potrdili v SCT. Zoper odločbo Dursa so vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta pritrdila stališčem družbe SCT. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali. Inšpektorji so v SCT po neuradnih a zanesljivih informacijah za omenjeno obdobje pregledali obračun davka od dobička oz. od dohodka pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov. Poslovanje z missing trader podjetji so zaznali za leto 2006, večinoma pa gre za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se zdi inšpektorjem zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica tudi družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Kot so ugotovili davčni inšpektorji, se večina računov s strani missing trader podjetij pojavlja pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi pri izgradnji avtocest. Po okvirno zaključenem davčnem inšpekcijskem nadzoru za leti 2004 in 2006 znaša skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami približno 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV. Kot danes poroča Dnevnik, ki se sklicuje na neuradne vire, bo moral SCT državi plačati za približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij izven Slovenije. Ta so SCT zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih pa ni določenega nobenega pogodbenega zneska. Sporni stroški svetovalnih storitev v omenjenih treh letih znašajo 1,9 milijarde tolarjev, po mnenju inšpektorjev pa obstaja sum, da so ti stroški fiktivni oz. da gre za navidezne posle s ciljem odliva sredstev iz SCT. Davčni inšpektorji so lani pregledali tudi podjetje Delfi, ki je zdaj 100-odstotni lastnik družbe SCT. Inšpektorji so ugotovili, da je bila družba Delfi ustanovljena leta 2004, in sicer izključno zaradi lastninjenja SCT, družba pa je delnice SCT pridobivala, da je najemala namenske kredite pri Novi Ljubljanski banki in jih je zavarovala z vpisom zastavne pravice na delnicah, ki so bile odkupljene s temi krediti. 2008-05-16 STA / M.M./S.L. 2 2 2 0 negative 230 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-do-pol-milijona-evrov.html Kako do pol milijona evrov? varčevanje, denar, sklad, skladi, banka, kredit, dolg, milijonar, milijonarji Je možno kupiti nov avtomobil brez kredita? Lahko s škatlo cigaret in kavo manj na dan postanemo milijonarji? Strokovnjaki pravijo, da je z disciplino možno vse. Da, je odgovor ekonomistov, ki pomagajo ljudem splavati iz dolgov. Čeprav varčujete le v vrednosti ene kave dnevno, kar znaša okoli 35 evrov na mesec, in to počnete od 25. leta do 65. leta starosti, se boste upokojili precej boljše volje kot drugi. 50 let naprej me ne zanima Mnogi se raje kot z daljno ukvarjajo z bližnjo prihodnostjo. Ne 40 let naprej, le pet ali deset. Kaj storiti? Začne se z majhnimi koraki, prvi pa je mesečni proračun. Najprej se denar zapravi na papirju, šele nato sledi zapravljanje v trgovinah. Ko pride plača, zapišite vse predvidene stroške za tekoči mesec. Če vam kaj ostane, se varčevanje lahko začne, pravi Sanjin Frlan, ekonomist z Reke. Prvi korak do prve zmage je odplačilo prvega kredita. Nato denar, ki ste ga vsak mesec namenili za odplačilo tega dolga, namenite za odplačevanje drugega. In tako vse dokler ne odpravite vseh dolgov. Čeprav se sliši nemogoče, je pot do novega avta brez kredita zelo enostavna, vendar dolga. Kupite star avto, ki si ga lahko privoščite. Obroke, ki bi jih morali plačevati za kredit v primeru nakupa novega avtomobila, pa shranjujte. Čez leto ali dve prodate avto, ki medtem ni veliko izgubil na ceni in si privoščite boljšega, vendar še vedno rabljenega. Sčasoma boste imeli vedno boljši avtomobil in to brez kredita. Pokojnine sploh ne bom imel Mnogi upokojenci se preživljajo z manj kot 400 evri na mesec. Ne sliši se preveč razveseljujoče. Kaj bo z mlajšo generacijo, ki se bo upokojila čez 50 ali 60 let. Napovedi o pokojninah, ki jih mogoče sploh ne bo, niso obetavne. Kako bomo preživeli jesen življenja? Enostavno, če uspoštevamo naslednji izračun. Kako brez kave in cigaret postati milijonar Foto POP TV Če predpostavimo, da kava stane 1 evro, zavojček cigaret pa 2,2 evra, je to skupaj 3,2 evra. Če damo ta znesek vsak dan na stran, to znese 96 evrov na mesec. In ne boste verjeli, v enem letu privarčujemo 1.152 evrov. Sedaj pa matematika. Če od 25. leta do 65. leta ta znesek dajemo samo v nogavico, zberemo okroglih 46.000 evrov. Naj pri tem velja opozorilo, da v izračunu ni upoštevana inflacija. Predpostavili smo, da bosta imela kava in zavojček cigaret isto ceno 40 let. Ker pa že otroci vedo, da hranilnik, nogavica in blazina niso najbolj donosni, denar vlagamo drugam. Naredili smo dva izračuna. V prvem primeru smo kavo in cigarete po enem letu nesli na banko, kjer so nam zagotovili 4-odstotni letni donos. Po desetih letih smo privarčevali 14.000 evrov, po petindvajsetih skoraj 50.000 evrov in po štiridesetih letih imamo v žepu 113.635 evrov. V drugem primeru smo denar vlagali v sklade. Ker naj bi imel dostojen investicijski sklad okoli deset odstotni povprečni letni donos, smo to predpostavko tudi upoštevali. Po desetih letih vlaganja po 1.152 evrov, to znese skoraj 20.000 evrov, po petindvajsetih okoli 123.000 evrov, po štiridesetih letih varčevanja pa okroglih 550.000 evrov. To pa sta le najenostavnejši rešitvi. Mnogi bi namreč vlagali neposredno v delnice, kjer bi bili donosi lahko višji. Natančen izračun varčevanja je prikazan v spodnji tabeli 2008-05-23 Igor Adamič/A.B. 3 4 3.5 0.707 neutral 231 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ovadba-zoper-srota-potrjena.html Ovadba zoper Šrota potrjena atvp, pivovarna, laško, boško, šrot, ovadba Ovadba zoper Boška Šrota je tudi uradno potrjena. Na celjsko tožilstvo ga je ovadila Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ovadbo so pod novim vodstvom agencije spisali rekordno hitro, v vsega nekaj tednih, a dokazi so po njihovem mnenju dovolj trdni. Prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota sumijo zlorabe notranjih informacij, grozi mu do pet let zaporne kazni in odvzem nezakonito pridobljene lastnine. Zlorabil notranje informacije? Boško Šrot Kazenske ovadbe zoper Boška Šrota po naših informacijah na celjskem tožilstvu še niso prejeli. Vprašanje je tudi, ali se bodo z njo sploh ukvarjali v Celju, saj so se doslej celjski tožilci v vseh zadevah zoper brata Šrot izločili. Zato je zelo verjetno, da bodo tudi to ovadbo odstopili posebni skupini tožilcev za pregon organiziranega in gospodarskega kriminala v Ljubljani. Agencija za trg vrednostnih papirjev Boška Šrota obtožuje, da malim delničarjem namerno ni razkril informacij, s katerimi je kot predsednik uprave laške pivovarne razpolagal. Razkritje informacij o prevzemanju pivovarne prek poštnega nabiralnika, je po njihovem vplivalo na ceno delnice, mali delničarji pa so ostali tudi brez prevzemne premije. Laščani obtožb agencije ne želijo komentirati, češ da o ovadbi ne vedo nič. Tožilstvo bo po vsej verjetnosti ugotavljalo, ali ima Šrot zaradi spornega lastninjenja veliko premoženjsko korist. V tem primeru mu grozi pet let zapora in odvzem vse lastnine, ki jo je pridobil nezakonito. Dokazi so trdni, zagotavlja direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Je pa kritičen do nekaterih institucij, ki bi lahko po njegovem v boju proti gospodarskemu kriminalu storile več. Tu pogrešam vlogo banke Slovenije ali pa urada za preprečevanje pranja denarja, ki bi lahko tovrstne primere odkrila bistveno prej. Če dokazi ne bi bili dovolj trdni, agencija zagotovo ne bi spisala takšne ovadbe, je dejal. Odzivi politike Najbolj odločen je gospodarski minister Andrej Vizjak. Skrajni čas je, da so se stvari zganile, pravi. Bojan Šrot, brat prvega moža Pivovarne Laško, zadeve ni želel komentirati, v njegovi ljudski stranki pa pravijo, da se je težko izogniti občutku o velikih političnih motivih vplivanja na pristojne preiskovalne organe. Šef Socialnih demokratov Borut Pahor pa je prepričan, da se mora politika od takih preiskav distancirati. 2008-05-24 David Jug/D.S. 2 3 2.5 0.707 neutral 232 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cena-savinih-delnic-znana-cez-teden-dni.html Cena Savinih delnic znana čez teden dni pozavarovalnica, sava, delnica, prodaja, sava, re, slovenska, odškodninska, družba Ponudnika delnic Pozavarovalnice Sava sta se odločila za podaljšanje postopka javne prodaje. Objava cene in razdelitev se je prestavila na 2. junij. Pozavarovalnica Sava in Slovenska odškodninska družba bi moralidanes objaviti ceno za Savino delnico, a sta se ponudnika odločila zapodaljšanje postopka javne prodaje. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo predvidoma jutri odločal o podaljšanju postopka javne prodaje delnic Pozavarovalnic Save. O tem bo sicerpredvidoma jutri odločala Agencija za trg vrednostnih papirjev, če pabo soglašala z namero delničarjev, se bo prodaja podaljšala. Postopekvpisovanja na listo dobro poučenih vlagateljev v Sloveniji in zunaj njebo tako predvidoma potekal še od srede 28. maja do petka 30. maja,medtem ko bo postopek sprejemanja naročil za nakup navadnih delnic sstrani malih vlagateljev v Sloveniji potekal v sredo 28. maja in včetrtek 29. maja. Končna objava cene in razdelitev delnic bopredvidoma opravljena po zaključku vpisa, predvidoma 2. junija 2008. Pokoncu vseh postopkov pa namerava Pozavarovalnica Sava zaprositi zasprejem delnic v borzno kotacijo ter za njihovo trgovanje naorganiziranem trgu Ljubljanske Borze.Ponudba vsebujedokapitalizacijske in obstoječe delnice Pozavarovalnice Sava, ki so vlasti Soda. Ta pri dokapitalizaciji ne bo sodeloval, po izvedenempostopku javne prodaje pa bo obdržal 25 odstotkov plus eno delnico. 2008-05-26 M.K. 3 3 3 0 neutral 233 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gantar-nic-vec-nadzornik-petrola.html Gantar nič več nadzornik Petrola petrol, matjaž, gantar, viktor, baraga, nadzorni, svet Viktor Baraga je seznanil nadzorni svet Petrola, da Matjaž Gantar nepreklicno ni več član nadzornikov družbe. Prvi mož KD Groupa Matjaž Gantar je sicer že 15. maja podal pisno izjavo, da nepreklicno odstopa s funkcije člana nadzornikov družbe Petrol. Z njegovo odločitvijo je nadzorni svetna redni seji seznanil predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga. Baraga je nadzorni svet obvestil o Gantarjevem odstopu. Ledan pred Gantarjevim odstopom je nadzorni svet ocenil, da predlog uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbi še nima zadostne podpore delničarjev. Zato so se nadzorniki takrat odločili, da z dnevnega reda skupščine, sklicane za 15. maj, umaknejo točke, ki predvidevajo uvedbo tega sistema. Predlog za prehod na enotirno upravljanje družbe, do katerega je prišlo na pobudo enega večjih delničarjev , je sicer podpirala tudi uprava Petrola. Gantar,ki je v nadzornem svetu deloval kot predstavnik kapitala, je funkcijo nadzornika s štiriletnim mandatnim obdobjem začel opravljati aprila2005. 2008-05-28 STA / N.D. 2 3 3 2 3 3 2.667 0.516 neutral 234 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-ena-privatizacijska-afera.html Še ena afera privatizacije andrej, bajuk, splošna, plovba, prodaja, delež, sod, afera Finančni minister Bajuk naj bi delež v Splošni plovbi Sodu prodal za pičlih 600.000 evrov, čeprav naj bi bil vreden 24 mio evrov. 2008-05-28 David Jug 1 1 1 0 negative 235 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/crna-gora-bo-obdavcila-turiste.html Črna gora bo obdavčila turiste črna, gora, turisti, turizem, davek, okolje Po novem bodo morali v Črni gori poleg domačinov tudi turisti plačevati davek na okolje. V Črni gori bodo morali turisti plačevati davek za okolje. V Črni gori bodo morali turisti od 15. junija naprej plačati tudi davek za okolje, s katerim želijo zaščititi črnogorsko naravo. Tako bo davek, ki ga domačini že plačujejo, sedaj obremenil tudi turiste, ki ga bodo plačali ob vstopu v državo. Tovrstna vstopnica bo veljala leto dni, stala bo pa od 10 evrov za osebne avtomobile pa vse do 150 evrov za avtobuse in tovornjake. Na črnogorskem ministrstvu za turizem menijo, da se število turistov zaradi tega ne bo zmanjšalo, upajo pa, da se bo zmanjšalo število vozil, ki bodo hrumela po njihovih cestah. V nekaterih delih Črne gore, ki jo je lani obiskalo približno milijon turistov, davku nasprotujejo, saj menijo, da njihova država še ni postala ena vodilnih turističnih destinacij in bi davek lahko vplival na to, da bo Črno goro obiskalo manj turistov. 2008-06-01 STA 2 2 2 0 negative 236 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bavcarjeve-denarne-tezave.html Bavčarjeve denarne težave igor, bavčar, istrabenz, krediti, banke Ker Igor Bavčar 300 mio evrov težkih kreditov, s katerimi bi odkupil Istrabenz, ne more ustrezno zavarovati, mu banke ne odobrijo posojila. 2008-06-02 Ana Turk 1 2 2 3 2 1 1.833 0.753 negative 237 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/28-evrov-za-delnico-save-re.html 28 evrov za delnico Save Re pozavarovalnica, sava, delnice, prodaja, privatizacija Končna cena za delnico Pozavarovalnice Sava je 28 evrov. Vplačil vseh investitorjev za delnice je bilo za dobrih 213 milijonov evrov. Pretiranega interesa za delnice Pozavarovalnice Sava ni bilo. Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe Sod je na današnji seji soglašal, da končna ponudbena cena za delnico Pozavarovalnice Sava znaša 28 evrov. O končnih rezultatih javne prodaje delnic bosta vodstvi Soda in pozavarovalnice spregovorila na popoldanski novinarski konferenci. Upravni odbor Soda je danes podal tudi soglasje h končni razdelitvi in dodelitvi alokaciji delnic v okviru ponudbe delnic Pozavarovalnice Sava javnosti, so sporočili iz Soda. Že v petek pa so navedli, da je bilo ponudb oziroma vplačil vseh investitorjev za delnice za dobrih 213 milijonov evrov, od česar so mali vlagatelji vplačali približno 36 milijonov evrov. Glavnina ponudb institucionalnih investitorjev je bila slovenskih. Ponudbena cena za delnico je enaka za vse vlagatelje male, dobro poučene in obstoječe delničarje. Kot pišejo današnje Finance, bo po neuradnih podatkih država skupaj s Sodom obdržala 35 odstotkov pozavarovalnice oziroma skupaj z državnimi skladi 40 odstotkov. Mali vlagatelji naj bi dobili okoli 14 odstotkov Save Re, 46 odstotkov pa zasebni institucionalni vlagatelji, večinoma slovenski. Menda so med njimi največ delnic vplačali skupina KD, Ilirika in Hypo Bank, navaja časnik. 2008-06-02 STA 3 3 3 0 neutral 238 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/namesto-bencina-olje.html Na črpalke po gorivo ali v trgovino po olje? olje, bencin, naftni, derivat, denar, podražitev, vožnja, avtomobil, taksi, petrol Gorivo je zopet dražje in zaradi vse dražjih naftnih derivatov, so se nekateri domislili druge rešitve. Namesto dizla v svoj avtomobil točijo olje. Na bencinskih črpalkah je od polnoči zopet potrebno globlje poseči v žep. 95-oktanski bencin bo dražji za 3 cente in bo po novem stal 1,187 evra za liter. Dražji bo tudi 98-oktanski bencin, za katerega bo potrebno odšteti 1,198 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 3,9 centa na 1,298 evra na liter, kurilno olje pa za 3,3 centa. Liter bo veljal 0,957 evra. Po dveh zaporednih podražitvah pa se mnogi sprašujejo, kaj storiti, da ne bi zaradi goriva obubožali. Iz Zaboka na Hrvaškem prihaja odlična rešitev. Namesto, da bi se odpravil na črpalko, Zoran Gajdarov v svoj avtomobil toči olje iz cvrtnika. Prihranek je, pravi, ogromen. Cene naftnih derivatov se dvigajo v nebo. Zoran Gajdarov že od leta 2001 svoj 28 let star mercedes polni z oljem iz cvrtnika, vendar ne gre za navadno olje. Gajdarov je povedal, da je gorivo drago, zato se je, iz ekonomskih razlogov, odločil za drugo rešitev. Ena plastenka olja iz cvrtnika in avtomobil je pripravljen za vožnjo, pravi. Zelo je pomembno tudi to, kaj se je v olju cvrlo. Najboljše je olje, v katerem so se cvrli lignji, pravi. Olje, v katerem se je peklo meso, ni dobro, še doda. Gajdarov je olje testiral tudi na drugih avtomobilih in vožnja je bila vsakokrat brezhibna. Zaradi vedno dražjega goriva pa lahko prav olje iz cvrtnika postane novi hit. Bomo tudi mi kmalu točili olje v svoje avtomobile? Foto dnevnik.hr Dražji naftni derivati Slovencem, kot kaže, še ne povzročajo velikih skrbi. Po besedah tiskovnega predstavnika Petrola Aleksandra Salkiča večjih gneč pred bencinskimi črpalkami pred zadnjimi podražitvami ni bilo. Prav tako na Petrolu niso zaznali večjega povpraševanja po avtoplinu. Ker pa se naftni derivati še kar dražijo, nas je zanimalo, ali se bo podražila tudi vožnja s taksi službami. Predsednik Taxi društva Ljubljana Tomo Žmavc je za 24ur.com povedal, da o spremembah cen, ne glede na to, da se naftni derivati še kar naprej dražijo, ne razmišljajo. Kot je povedal, je konkurenca na trgu precej močna, zato sprememba cen ne bi bila prava rešitev. Se bo torej kmalu bolj izplačala vožnja s taksijem kot lastnim osebnim avtomobilom? 2008-06-02 Nuša Stegnar 2 1 1.5 0.707 negative 239 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/telekom-z-enotirnim-sistemom.html Telekom z enotirnim sistemom telekom, gospodarski, minister, vizjak, enotirni, sistem, delničar, seja, upravljanje Vlada gre nasproti razvojni politiki Telekoma, ki je povezana tudi z učinkovitim načinom upravljanja družbe, meni minister Vizjak. Enotirni sistem upravljanja ima tudi večina globalnih telekomunikacijskih družb. Tak sistem med drugim omogoča večjo fleksibilnost in učinkovitost. Predvsem pa bo zagotovil večji nadzor nad upravljanjem hčerinskih družb, ki so tudi izven meja Slovenije, kar je po Vizjakovih besedah za Telekom Slovenije zelo pomembno. Vlada bo predlagala razširitev dnevnega reda skupščine Telekoma Slovenije z glasovanjem o uvedbi enotirnega sistema upravljanja družbe. Kot je po seji povedal gospodarski minister Andrej Vizjak Sledimo želji, da Telekomu omogočimo kar se da učinkovit način upravljanja. Skupščina Telekoma bo 30. junija. Na skupščini Telekoma, ki je sklicana za 30. junij, bodo delničarji med drugim odločali tudi o uporabi bilančnega dobička. Že danes pa je vlada kot večinski delničar odločila, da predlaga razširitev dnevnega reda s tremi točkami prehodom na enotirni sistem upravljanja, imeni članov upravnega odbora ter nagradami članom upravnega odbora. Upravni odbor naj bi imel devet članov, od katerih naj bi trije zastopali interese zaposlenih, šest pa kapitala. Predlog slednjih, med katerimi je tudi zdajšnji predsednik uprave Bojan Dremelj, je vlada že oblikovala, vendar je Vizjak ob tem opozoril, da se do skupščine lahko še spremeni. Izvršnih direktorjev pa naj bi bilo največ sedem - poleg Dremlja vlada za člane upravnega odbora, predstavnike kapitala,predlaga še Damijana Koletnika, Boruta Štruklja, Andreja Brodnika,Pavla Žaklja ter Karmen Ponikvar. Vlada gre nasproti razvojni politiki Telekoma Slovenije, ta pa je povezana tudi z učinkovitim načinom upravljanja družbe, je dejal Vizjak in dodal, da ne želijo zamujati pri izkoriščanju razvojnih priložnosti družbe, če se bo katera druga vlada odločila nasprotno, pa bo lahko spet spremenila način vodenja družbe, saj ima država v njem 75-odstotni lastniški delež. Spomnil je, da je vlada v Telekomu Slovenije izvedla vse postopke umika iz lastniške strukture, vendar ni bilo ustreznih ponudb. Država se je tako odločila, da zaenkrat ne bo ponovila razpisa za prodajo. Komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu Slovenije bo sicer preučila bo tudi možnost javne prodaje, meni Vizjak, vendar sam zaradi bližajočih se volitev dvomi, da bi bilo to mogoče izvesti še v tem mandatu. Ocenjujem, da je zadeva bolj ali manj zaključena, je dejal ter ponovil, da želi vlada Telekomu Slovenije omogočiti hitrejši in odločnejši razvojni preboj. 2008-06-05 STA / N.S./U.Z. 3 4 3 3 4 4 3.5 0.548 neutral 240 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prehiteli-varuha-konkurence.html Prehiteli varuha konkurence? infond, holding, mercator, prodaja, raishop, holding Prodaja 23 odstotkov Mercatorja naj bi bil le manever, s katerim se Infond Holding želi izogniti morebitnemu ukrepu varuha konkurence. Potem ko je Infond Holding podpisal pogodbo s podjetjem Raishop Holding o prodaji 23 odstotkov Mercatorja, so se pojavila ugibanja, da gre le za manever. Z njim naj bi se Mariborčani želeli izogniti morebitnim ukrepom varuha konkurence, saj so delež prodali finančnemu investitorju, ti pa običajno naložbe ne držijo dolgo. Po mnenju poznavalcev, ki so želeli ostati neimenovani, gre pri tej 260 milijonov evrov vredni prodaji za parkiranje delnic, in sicer na zato posebej ustanovljeno družbo, ki je hčerinska družba Raiffeisen Investmenta. Družba Raishop Holding, ki ima 35.000 evrov kapitala, je bila namreč ustanovljena šele 29. maja letos. Vodi jo tričlanska uprava, ki jo sestavljajo Reinhard Schmid-Grimburg, Alexander Treichl in Wolfgang Putschek. Finančni analitik v družbi KD BPD Marko Jovič meni, da je najmanj verjetno, da se je Infond Holding odpovedal deležu v Mercatorju, obstaja pa tudi možnost, da so lastniki Infond Holdinga ocenili, da se jim trenutna prodaja deleža Mercatorja po ceni 300 evrov izplača. V zadnjem času so regulatorji trga napovedovali odvzeme glasovalnih pravic na prihajajočih skupščinah, kar ima lahko negativne posledice za večje lastnike v posameznih družbah, tudi v Mercatorju. S prodajo navedenega deleža, ki je po vsej verjetnosti t.i. repo posel pogodba o prodaji in ponovnem odkupu, se bo Infond Holding temu ukrepu lahko izognil, je povedal Jovič. Samostojni finančni svetovalec Matej Tomažin pa je pojasnil, da prodaja finančnemu investitorju vsekakor ni korak, ki bi razkril končnega lastnika v smislu nekega strateškega partnerja . Dejstvo je, da je finančni lastnik lahko zelo kratkoročen, lahko tudi srednjeročen, zelo redko pa je dolgoročen. Mislim, da bo tako tudi v tem primeru, je ocenil Tomažin. 2008-06-05 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 241 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/olje-namesto-nafte.html Olje namesto nafte avstralija, gorivo, goriva, olje, rastlinsko, cena Zaradi rasti cen goriva se vse več Avstralcev odloča za cenejšo možnost, ki je obenem tudi bolj prijazna okolju. V avtomobile točijo kar uporabljeno rastlinsko olje. 2008-06-06 Tisa Stergel 4 4 4 4 0 positive 242 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bush-lobira-tudi-za-piscance.html Bush lobira tudi za piščance piščanci, klor, kloriranje, vurs, verheugen, zda, eu, vrh, bush, uvoz, izvoz, perutnina EU ob pritiskih ZDA razmišlja o odpravi prepovedi uvoza kloriranih ameriških piščancev. Kakšen bo vpliv na zdravje in gospodarstvo? Ena izmed tem vrha EU-ZDA v Sloveniji je tudi čezatlantsko gospodarsko sodelovanje. Med spornimi točkami, ki krhajo medsebojne odnose, je nedvomno prepoved uvoza perutnine iz ZDA, ki jo v klavnicah preko luže razkužujejo s klorom in drugimi kemikalijami. Na podlagi znanstvenih mnenj ni mogoče dokončno trditi, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje škodljiva ali ne. Takšen postopek v EU ni dovoljen, zato že od leta 1997 v državah članicah Unije ne uvažajo ameriške perutnine. V ZDA se s tem kajpada ne strinjajo in tesnejše gospodarsko sodelovanje pogojujejo z odpravo prepovedi. Ameriška perutninarska industrija naj bi bila po lastnih ocenah zaradi prepovedi izvoza v EU v letni izgubi 180 milijonov dolarjev. Slovenski kupec posega predvsem po sveži perutnini, ki jo je iz ZDA zaradi velikih razdalj izjemno težko pripeljati v normalnem času in stanju. Aleksander Debevec, Pivka perutninarstvo Odpravi prepovedi je najbolj naklonjen evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen, ki je tudi med udeleženci vrha na Brdu pri Kranju. Po pričakovanjih naj bi z ameriško delegacijo govorili tudi o problematiki kloriranih piščancev, po napovedih pa naj bi dokončni dogovor dosegli do gospodarskega vrha EU-ZDA, ki bo predvidoma oktobra. Od vil do vilic Medtem ko politiki iščejo salomonske rešitve, večina evropske strokovne javnosti opozarja zaskrbljenost nad dejstvom, da se lahko na tržišču pojavi ameriška klorirana perutnina. V skupnem pismu Evropski komisiji so v Evropski potrošniški organizaciji BUEC, združenju kmetovalcev COPA COGEC in Evropski okoljski pisarni EEB opozorili na temeljno razliko v sistemu zagotavljanja varnosti živil v ZDA in EU. Sistem EU temelji na zagotavljanju ustreznih higienskih standardov v celotni verigi od vil do vilic . Tako je živilo neoporečno v celotni verigi od pridelovalca do okužbe, kar zelo učinkovito preprečuje okužbe hrane, na primer s salmonelo. Američani računajo, da bodo lahko perutnino v EU začeli izvažati že letos. Prepoved uvoza sicer velja že 11 let. Na drugi strani v ZDA zahtevajo, da je živilo neoporečno samo na koncu verige. Za dosego takšnih ciljev v večini primerov meso ob koncu verige, največkrat v klavnicah, obdelajo s klorom ali celo z antibiotiki. Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, a ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo rezistenco mikroorganizmov v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. Za evropske potrošnike je takšen način zagotavljanja varnosti hrane enostavno nesprejemljiv, menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. 2008-06-10 L.H. 2 1 2 3 2 2 2 0.632 negative 243 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/informacije-74-odstotkov-drazje.html Informacije 74 odstotkov dražje telekom, informacije, klici, telefonske, številke, podražitev Za informacije o telefonskih naročnikih bo treba s 1. julijem plačati veliko več kot doslej. Napovedano podražitev preverja tudi urad za varstvo konkurence. Telekom bo podražil klice na številki 1188 in 1180. Klic se zaračunava enkratno in ni vezan na tarifni interval. Pri enem klicu na 1188 lahko uporabnik zahteva in dobi dve informaciji o telefonskih naročnikih. Telekom Slovenije bo s 1. julijem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Zaenkrat je treba za informacije odšteti 0,46 evrov brez DDV, cena z DDV pa je 0,55 evra. Nova cena bo kar 74 odstotkov višja 0,80 evra brez DDV. Cena je stroškovno naravnana in je utemeljena, z njo se približujemo drugim ponudnikom takih storitev v EU, je sporočil predstavnik Telekoma Boris Ziherl. Dodal je, da drugih podražitev ne načrtujejo. Glede na to, da ima Telekom koncesijo za omenjeno storitev opravlja jo njihova hčerinska družba Teledat pa se postavlja vprašanje, ali gre za izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu. Urad za varstvo konkurence je zaradi tega že prejel prijavo ter jo posredoval tudi na agencijo za pošto in elektronske komunikacije. Prijava je v obravnavi in zadeve do nadaljnjega ne komentiramo, so pojasnili. Trenutne cene klicev na 1188 in 1180. 2008-06-12 STA / D.L. 2 2 2 0 negative 244 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bomo-hodili-pes.html Bomo hodili peš? avtomobil, nafta, cena, gorivo, podražitev V naslednjih letih bomo morda Slovenci več hodili peš. Ob nenehnem draženju nafte zdaj grozijo še podražitve avtomobilov. 2008-06-12 Tanja Volmut 2 1 1.5 0.707 negative 245 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-socialna-bomba.html Nova socialna bomba goodyear, odpuščanje, delavec Ameriška bančna korporacija, ki je lastnica nekdanjega Goodyeara, naj bi odpustila 100 slovenskih delavcev. 2008-06-16 Ana Turk 1 1 1 0 negative 246 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vec-ministrov-v-enem-avtomobilu.html Več ministrov v enem avtomobilu bencin, podražitev, hrvaška, vlada, varčevanje Visoke cene goriva so hrvaško vlado prisilile k varčevanju. Razmišljali naj bi celo o vgradnji avtoplina v drage vladne limuzine. 2008-06-17 Tanja Borčić Bernard 1 1 2 2 2 2 1.667 0.516 negative 247 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spopad-med-ekonomisti.html Spopad med ekonomisti proračun, bajuk, presežek, mencinger, ekonomisti Jože Mencinger je finančnega ministra Bajuka obtožil zavajanja, saj naj bi bil proračunski presežek le računska napaka. 2008-06-17 M.M. 1 1 1 0 negative 248 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ljubljanska-borza-dunajcanom.html Ljubljanska borza Dunajčanom ljubljana, borza, ljubljanska, wiener, börse, hellenic, exchanges, prodaja, delnica Ljubljanska borza gre v dunajske roke. Več kot 80 odstotkov delnic bo kupila Wiener Börse. Ljubljansko borzo so kupili tujci. Najvišji ponudnik v zadnjem krogu prodajnega postopka za nakup večinskega deleža v Ljubljanski borzi je bila Wiener Börse, ki bo kupila 81,01 odstotka delnic. Uradno podpisovanje kupoprodajne pogodbe z vsemi prodajalci bo prihodnji torek. Poleg najvišje ponujene cene je Dunajska borza sprejela tudi zaveze za ohranitev sedeža Ljubljanske borze v Sloveniji, nadaljnji razvoj kapitalskega trga v Sloveniji ter ne poviševanja cen storitev, ki jih nudi borza. Kot novi večinski lastnik si bomo intenzivno prizadevali za razvoj sosednje borze. Veselimo se sodelovanja z vsemi zaposlenimi na Ljubljanski borzi in z vsemi udeleženci slovenskega kapitalskega trga, je obljubil Heinrich Schaller, predsednik uprave Dunajske borze. Dunajska borza je dolgoročna vlagateljica na slovenskem trgu. Sodelovanje bo potekalo predvsem na področju produktov, izmenjavi podatkov in indeksov, je dodal. Pred prenosom lastništva bo moral kupec vložiti in pridobiti soglasje tudi od Urada za varstvo konkurence, saj ima Ljubljanska borza prevladujoč tržni delež v svoji dejavnosti. Kupujejo tudi v Bukarešti S pridobitvijo večinskega deleža je Dunajska borza postala solastnica dveh vzhodnoevropskih borz. V prihodnjih tednih bo namreč, po pridobitvi dovoljenj pristojnih organov, povečala svoj delež z 12,5 na 37,7 odstotka tudi na borzi v Budimpešti. Avstrijski konzorcij pa bo zadržal 68,8-odstotni delež. Dunajska borza tesno sodeluje z borzami v Bukarešti, Sarajevu in v Banjaluki. Izbirali med dvema najboljšima ponudbama Konzorcij lastnikov Ljubljanske borze je do februarja zbiral nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža borze. Prispelo jih je sedem, od katerih so štirje povabljeni ponudniki oddali tudi zavezujoče ponudbe. Sredi aprila je konzorcij družbi Hellenic Exchanges in Wiener Börse izbral kot najboljša ponudnika ter jima omogočil skrbni pregled poslovanja borze. 2008-06-20 Špela Zupan 3 3 3 0 neutral 249 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/vzajemna-razresila-dva-clana-nadzornega-sveta.html Vzajemna razrešila dva člana nadzornega sveta vzajemna, seja, skupščina, razrešitev, član, nadzorni, svet, primic, gregorc, kukovica, strajnar Skupščina Vzajemne je na predlog dveh članov razrešila predsednika nadzornega sveta in enega izmed članov. Nadzorni svet Vzajemne bo do nadaljnjega imel le štiri člane. Iz nadzornega sveta je skupščina Vzajemne na predlog dveh članov odpoklicala predsednika Francija Strajnarja in člana Damjana Gregorca, namesto Petra Kukovice, ki je iz nadzornega sveta odstopil lani, pa je imenovala Gregorja Primica. Do nadaljnjega bo nadzorni svet Vzajemne štel le štiri člane, in sicer so v njem Jože Benčina, Gregor Primic ter Darja Korpar in Primož Igerc, ki sta predstavnika zaposlenih. 2008-06-24 STA / N.S. 3 3 2 3 3 3 2.833 0.408 neutral 250 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/1-401-evro-za-delnico.html 1.401 evro za delnico? dunajska, borza, ljubljanska, nakup, delnica Novi, avstrijski lastnik Ljubljanske borze, bo spodbujal državo k privatizaciji. Koliko so plačali za borzo, ne želijo izdati. Novi lastniki Ljubljanske borze bodo na pogovore pozvali tudi vlado, zdajšnjo in prihodnjo. Dunajska borza si želi razvoja slovenskega kapitalskega trga, zato bo kot novi lastnik Ljubljanske borze spodbujala k razvoju novih produktov, kar naj bi povečalo likvidnost na borzi, poskrbela pa bo tudi za prenos znanja in sodelovanje z drugimi borzami v regiji, obljubljajo. Avstrijci bodo tudi spodbujali državo, da preko borze privatizira čim več podjetij. Kot sta povedala glavna direktorja Dunajske borze, Michael Buhl in Heinrich Schaller, je nujno, da se v Sloveniji opravi nadaljnja privatizacija, saj bi to, tako kot kažejo izkušnje iz Avstrije in tudi od drugod, pomagalo pri razvoju kapitalskega trga . Zato bodo predstavniki Dunajske borze opravili pogovore s predstavniki sedanje in tudi prihodnjih vlad, je dejal Schaller. Ob tem je poudaril, da si na borzo želijo privabiti tako slovenske banke in zavarovalnice kot tudi manjša podjetja. Schaller je tudi dejal, da bo Dunajska borza na slovenskem kapitalskem trgu spodbujala in omogočala izdajo certifikatov, poudaril pa je, da trenutna obdavčitev teh finančnih instrumentov ni najboljša. Zato si želijo pogovorov z vlado tudi o možnostih za nižje obdavčitve teh produktov. Koliko so odšteli za Ljubljansko borzo, Avstrijci tudi danes niso želeli razkriti. Neuradno naj bi odšteli 1.401 evro za delnico, medtem ko je Grška borza, ki je tudi želela kupiti Ljubljansko borzo, ponudila 982,5 evra. Sta pa prva moža Dunajske borze dejala, da je sedanja uprava Ljubljanske borze dobro opravljala svoje delo, zato se bodo novi lastniki z upravo pogovarjali o prihodnjem sodelovanju. Vendar je zaenkrat še prezgodaj govoriti, ali bo zdajšnja uprava še vodila borzo, je povedal Buhl. 2008-06-24 STA / Š.Z. 3 4 3 4 3.5 0.577 neutral 251 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/tajkuni-do-podjetij-s-tujim-denarjem.html Tajkuni do podjetij s tujim denarjem perutnina, ptuj, kordež, glaser, merkur, tajkun, podjetje Kordež iz Merkurja in Glaser iz Perutnine Ptuj naj bi pri zasnovi njune tajkunske naveze segla kar v blagajno svojih podjetij. 2008-06-25 Ana Turk 1 1 2 1 2 1 1.333 0.516 negative 252 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/napakica-v-nek.html 'Napakica' v Nek tomaž jeršič, nuklearna, elektrarna, krško, romana, jordan, cizelj, paul, rübig, nek, odbor, industrijo, raziskave, energetiko Jeršič se v Evropskem parlamentu ni mogel izogniti vprašanju o dogodku v Nek. Dejal je, da je prišlo le do napakice . Dogajanje v Nek bo proučila posebna komisija. Članom odbora za industrijo, raziskave in energetiko Evropskega parlamenta je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Tomaž Jeršič predstavil dosežke v času slovenskega predsedovanja. Jeršič se ni mogel izogniti vprašanjem o Nek. Ni pa se mogel izogniti vprašanju o dogajanju v Nuklearni elektrarni Krško Nek. Oglasil se je namreč evropski poslanec, Avstrijec Paul Rübig, ki je omenil nesrečo . Jeršiča je vprašal, kako gleda na vzpostavitev morebitne agencije za nadzor nad jedrsko energijo na ravni EU. Ali bi lahko imeli tak neodvisen organ ” podobno kot Francija ” tudi na ravni EU? je vprašal. Jeršič mu je najprej odgovoril, da je v primeru Nek res prišlo do določene napakice in da je Agencija za jedrsko varnost delovala skladno s pravili. Slabše bi bilo, če Bruslja ne bi obvestila o napaki. Delovala je v skladu s svojimi pooblastili in obveznostmi, je ocenil državni sekretar. Sicer pa je dejal, da je jedrska energija v rokah držav članic in da je sam skeptičen do organa za nadzor na ravni EU. Težko si predstavljam, da bi lahko nek krovni organ posegal v pristojnosti posameznih držav, je dodal. Kot pozitivne dosežke je Jeršič izpostavil predvsem liberaliziran, dobro povezan notranji energetski trg in podnebno-energetski sveženj. Potrditev dogovora glede bistvenih elementov tretjega energetskega paketa, poleg možnosti lastniške ločitve in neodvisnega sistemskega operaterja t. i. ISO opcija omogoča tudi vzpostavitev neodvisnega operaterja prenosa t. i. ITO. Vlada je ustanovila posebno komisijo, ki bo proučila okvaro v Neku. Foto POP TV Ta izjemen dogovor dolgoročno vodi v boljše, učinkovitejšo in bolj konkurenčno delovanje trga, kar je pomembno za uporabnike. Gre za pomemben korak naprej pri vzpostavljanju konkurence in neodvisnosti upravljavcev prenosnega omrežja od ostalih, tržnih funkcij v energetiki, kar bo gotovo vplivalo na izboljšanje dobave energije, je prepričan Jeršič. Slovenska evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je tretji sveženj liberalizacije energetike ocenila kot posebej težaven dosje, ker je energija osnovna dobrina, ki vpliva na kakovost človekovega življenja , nadzirana pa je s strani vlad. Vlada ustanovila komisijo za proučitev okvare v Nek Vlada je medtem na seji sprejela sklep o ustanovitvi komisije, ki bo proučila dogajanje in način poročanja ob okvari v Nek. Komisija bo proučila informacijo o dogajanjih in poročanju glede dogodkov v Neku 4. junija, vse postopke, ki so jih ob nesreči izvedli pristojni organi, sistem obveščanja in komuniciranja ob tovrstnih dogodkih ter odgovornost pristojnih. Poročilo s predlogi ukrepov mora komisija pripraviti v 14 dneh. Komisijo bo vodil Borut Mavko z Instituta Jožef Stefan IJS, v njej pa bodo še Matjaž Ravnik iz IJS, strokovnjakinja za jedrsko tehniko Romana Jordan Cizelj, Božidar Kranjc iz Neka, poveljnik štaba civilne zaščite Miran Bogataj in Aleš Janežič iz uprave za jedrsko varnost. 2008-06-26 STA / N.D. 3 3 3 0 neutral 253 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/slovenija-pred-tozbo.html V pričakovanju opomina Evropske komisije slovenija, bruselj, tožba, okolje, direktiva, sodišče, eu, rok, železnica, opomin, pritožba Evropska komisija bo tožila Slovenijo, ker v svojo nacionalno zakonodajo ni prenesla škode, povzročene okolju. Okoljsko ministrstvo bo tožbo preučilo in nanjo odgovorilo. Iz Bruslja so sporočili, da bo Evropska komisija vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam, med njimi tudi proti Sloveniji, saj ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007. Direktiva o okoljski odgovornosti je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto dni po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic ” poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Luksemburg ter Velika Britanija ” preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo, je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Evropski komisar za okolje je prepričan, da bi države lahko ukrepale. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju. Odziv Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za promet Ministrstvo za okolje in prostor je s tem seznanjeno, ko bo tožbo uradno prejelo, jo bo preučilo in nanjo ustrezno odgovorilo, so se odzvali. Pojasnili so, da je prenos zahtev te direktive vključen v novelo zakona o varstvu okolja, katerega drugo obravnavo po skrajšanem postopku naj bi državni zbor opravil 27. junija. Ministrstvo pričakuje, da bo zakon v najkrajšem možnem času tudi sprejet, saj je na njegovi podlagi treba za celovit prenos direktive sprejeti še dva podzakonska predpisa, so zapisali in dodali, da je bil rok za prenos direktive v nacionalni pravni red držav članic 30. april 2007, vendar pa je zaradi izjemne kompleksnosti in zahtevnosti same direktive priprava besedila zakona zahtevala več časa . Ministrstvo za promet še ni prejelo opomina, neuradno so bili o tem obveščeni danes. Ministrstvo bo vse pripombe, ki so bolj ali manj podobne pri 24 članicah in so okvirno navedene že v sporočilu za javnost Evropske komisije, podrobno proučilo in v zahtevanem roku vsekakor posredovalo ustrezne odgovore, so zapisali. Sloveniji tudi opomin Komisija pa bo Sloveniji in še 23 drugim članicam poslala prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003. Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza. Komisija lahko ukrepa Slovenijo čaka tožba. Foto Dare Čekeliš Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje t. i. obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti. 2008-06-26 STA / N.S./U.Z. 2 2 2 0 negative 254 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vec-kot-10-milijonov-milijonarjev.html Več kot 10 milijonov milijonarjev milijonar, milijonarji, gospodarski, razvoj, premoženje Število milijonarjev v svetu raste, saj je trenutno več kot deset milijonov oseb, ki imajo na računu vsaj milijon dolarjev. Opazno je, da premoženje bogatih najhitreje raste v državah v gospodarskem razvoju, predvsem v Indiji, na Kitajskem in v Braziliji. Število milijonarjev je v Indiji naraslo za 23 odstotkov. Warren Buffett spada med t.i. super bogataše, saj njegovo premoženje krepko presega mejo 30 milijonov dolarjev. Združene države Amerike po številu milijonarjev še vedno vodijo, saj ima v tej državi dom vsak tretji svetovni milijonar. Magična meja 10 milijonov milijonarjev je bila prvič prebita lansko leto, ko je število milijonarjev naraslo za 600.000. Tudi tisti, ki veljajo za izjemno bogate torej njihovo premoženje znaša vsaj 30 milijonov dolarjev, so svoje premoženje še povečali. Po podatkih lanskega leta je bilo takih posameznikov 103.000, njihovo premoženje pa je naraslo za 15 odstotkov. Po besedah poznavalcev tolikšno število novih milijonarjev ni nič nenavadnega. K temu sta prispevala inflacija in razvoj svetovne ekonomije. Hkrati tudi dolar ni več vreden toliko kot je bil. Vendar pa opozarjajo, da je letos že opaziti, da število milijonarjev ne narašča tako hitro kot predhodna leta. 2008-06-26 N.D. 3 3 3 0 neutral 255 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-stevilko-skoraj-evro.html Za številko skoraj evro telekom, slovenije, 1188, informacije Za informacijo o Telekomovih naročnikih boste odšteli 74 odstotkov več. Urad za varstvo konkurence je prejel prijavo. Klici na 1188 in 1180 do odslej občutno dražji. Telekom Slovenije je z današnjim dnem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Cene klicev na omenjeni številki so zdaj višje za 74 odstotkov in po novem znašajo 0,96 evra. Dosedanje cene klicev na omenjeni številki so bile stare že štiri leta. Stroškovni izračun, v katerega smo zajeli vse stroške, ki zadevajo ti storitvi, je pokazal še nekoliko višjo ceno, kot je ta, ki je objavljena, pravijo v Telekomu. Ob tem poudarjajo, da je nova cena stroškovno utemeljena, a še vedno nižja od cen, ki jih imajo primerljivi evropski operaterji. Urad za varstvo konkurence je sicer prejel prijavo v zvezi z omenjeno podražitvijo, vendar pa njene vsebine ne želijo razkriti. 2008-07-01 STA / Š.Z. 1 2 1.5 0.707 negative 256 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kramar-ne-bo-vec-kandidiral.html Kramar ne bo več kandidiral Marjan, Kramar, NLB, nadzorni, svet, mandat Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar ne namerava ponovno kandidirati za prvega moža banke. Marjanu Kramarju se izteka zadnji mandat v NLB. Nadzorni svet NLB se je danes seznanil z iztekom mandata predsedniku uprave Marjanu Kramarjus februarjem 2009. Njegovo delo so ocenili kot dobro, ker pa Kramar nenamerava prevzeti novega petletnega mandata, bodo do naslednje sejepripravili vse potrebno za izbor in imenovanje novega prvega moža NLB. Kramar je bil glede svojega morebitnega odhoda skrivnosten žeprejšnji teden, ko po skupščini banke ni hotel razkriti svojeodločitve. Je pa to storil finančni minister Andrej Bajuk, ki je potrdil, da Kramar ni pripravljen vnovič kandidirati. Kramarju se mandat sicer izteče februarja 2009. Nadzorni svet je poleg tega obravnaval tudi informacijo oizvedeni dokapitalizaciji banke in podprl nadaljevanje priprav zauvrstitev delnic NLB na borzo. 2008-07-07 STA / B.S. 3 3 3 0 neutral 257 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pavcek-kupuje-delnice.html Pavček kupuje delnice petin, viator, vektor, delnica, kapital, družba, pavček Petin, ki ga vodi Zdenko Pavček, ima v lasti več kot 75 odstotkov celotnega kapitala Viator&Vektor. Petin Zdenka Pavčka in Vektor sta povečala delež v Viator&Vektorju. Družba Petin je 1. julija pridobila 5700 delnic družbe Skupina Viator&Vektor. Tako ima zdaj skupaj s povezano družbo Vektor na podlagi novembra 2006 sklenjenega delniškega sporazuma v lasti 129.434 delnic, kar predstavlja 75,089 odstotka celotnega kapitala družbe. Družbi Vektor in Petin sta Skupino Viator&Vektor prevzeli konec leta 2006. Takrat sta s prevzemno ponudbo svoj delež povečali na 65,78 odstotka vseh delnic. Družbo Vektor so ustanovili družba Petin ter 48 sedanjih in bivših vodilnih delavcev Viator&Vektorja ter njegovih odvisnih družb. Družba Petin pa ima po dostopnih podatkih le enega lastnika, in sicer predsednika upravnega odbora Skupine Viator&Vektor Zdenka Pavčka. 2008-07-07 STA / Š.Z. 4 3 3.5 0.707 neutral 258 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-kruh-letos-ne-bo-drazil.html Se kruh letos res ne bo dražil? kruh, pekovski, izdelek, pšenica, hrana, mlinar, kmet, cena, pogajanje Da bi ohranili ceno pekovskih izdelkov, so mlinarji in peki kmetom za tono pšenice pripravljeni plačati 'le' 175 evrov. Kmetje so hoteli 210 evrov. Na današnjih pogajanjih o odkupni ceni pšenice so kupci pridelovalcem povedali, da so za tono pšenice razreda B pripravljeni plačati 175 evrov, za razred A pa 185 evrov. To so utemeljili z dejstvom, da do konca leta ne smejo dvigniti cen svojih izdelkov. Bodo pa kupci prevzeli vse stroške analiz in prevzema pšenice. Kupci pšenice zagotavljajo, da letos ne bodo dražili pekovskih izdelkov. Kot je znano, so na prejšnjih pogajanjih 30. junija predstavniki pridelovalcev Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenije, ki so združeni v pogajalsko skupino pridelovalcev, zahtevali za tono pšenice razreda A 220 evrov, razreda B 210 evrov in razreda C 200 evrov, s tem da bi sami plačali stroške analize. Pridelovalci bodo dobili plačilo za pšenico najpozneje v 14 dneh, pričakovani pridelek pa je med 4,5 do 6 tonami na hektar. Po napovedih bo ogromno pšenice najverjetneje ostalo doma. Kot je po pogajanjih povedal predstavnik pridelovalcev Franc Kučan, se lahko zgodi, da se bodo v dveh ali treh dneh od kupca do kupca oblikovale različne cene. Vsak kupec se bo z dobaviteljem najverjetneje posebej pogajal, mlinarji pa so že napovedali, da se bodo s kmeti, ki imajo večje površine, dogovarjali o bonitetah. Za pšenico razreda C med mlinarji sicer ni zanimanja, bodo pa zanjo plačali po 165 evrov za tono. Glede na to, da je prvotni predlog kmetov ob ceni 210 evrov za razred B predvideval, da bi analizo plačali kmetje sami, zdajšnji dogovor praktično pomeni, da bo kupec za pšenico razreda B plačal po 200 evrov. Danes dogovorjene cene so na približno enakih ravneh kot lanske. Lani so predelovalci v Sloveniji odkupili 60.000 ton pšenice, najvišji odkup pred leti je bil v višini 113.000 ton, dolgoletno povprečje pa med 90.000 in 100.000 tonami. V Sloveniji porabimo blizu 200.000 ton pšenice letno. 2008-07-08 STA / N.Š.K. 3 4 3.5 0.707 neutral 259 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razmere-v-elanu-vedno-bolj-kriticne.html Razmere v Elanu vedno bolj kritične elan, group, skimar, dokapitalizacija Delničarji Elana so podprli predlog dokapitalizacije v višini 10 mio evrov. Nad družbo pa še vedno visi grožnja s stečajem. Delničarji so podprli predlog dokapitalizacije Delničarji Elana Group, kot se po novem imenuje Skimar, so na današnji skupščini podprli predlog dokapitalizacije v višini 10 milijonov evrov, so sporočili iz Kapitalske družbe Kad. Slednja, ki je največja lastnica skupine, bo zagotovila 5,761 milijona evrov. Družbeniki Skimarja so predlog o dokapitalizaciji družbe v višini 10 milijonov evrov podprli soglasno, s podporo pa družbi zagotovili nemoteno tekoče poslovanje ter izpeljavo načrtovanih projektov sanacije , so po skupščini zapisali na Kadu, kjer so prepričani, da je sprejeta odločitev v tem trenutku najprimernejša tako za družbo, zaposlene kot tudi družbenike. Skupini Skimar smo družbeniki omogočili, da nadaljuje projekt sanacije sistema, ki bo omogočala nadaljnji razvoj ter bo dolgoročno doprinesla k povečanju konkurenčnosti družbe, s tem pa povečevanje vrednosti naložbe, pravijo na Kadu, ki je okoli 63-odstotni lastnik Skimarja. Bo dokapitalizacija izboljšala položaj? Dokapitalizacija je potrebna za izvedbo sanacijskega načrta za izboljšanje položaja družbe po lanski 8,4 milijona evrov visoki izgubi. Uprava Elan Group je lastnikom junija predstavila sprejet strateški načrt za poslovanje družbe v prihodnjih letih, ki predvideva tudi ukrepe za sanacijo. Med njimi je bila dokapitalizacija v višini od 15 do 25 milijonov evrov, brez katere bi Skimarju grozila prisilna poravnava ali celo stečaj. 2008-07-11 STA / V.L. 2 3 3 3 3 3 2.833 0.408 neutral 260 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zdlosek-zahteval-izlocitev-javnosti.html Raiffeisen Investment zanika obtožbe stojan, zdlošek, infond, holding, mercator, zoran, janković, raiffeisen, investment, boško, šrot Obravnava o prodaji deleža Mecatorja je potekala za zaprtimi vrati, saj je odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek izpostavil, da se pogovarjajo o poslovni skrivnosti. Po Soršakovih besedah sta stranki izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. Na uradu za varstvo konkurence poteka je potekala obravnava, na kateri so predstavniki družb Infond Holding in Raiffeisen Investment predstavljali pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža v Mercatorju. Odločitev varuha konkurence naj bi bila znana v 14 dneh. Po obravnavi je varuh konkurence Jani Soršak povedal, sta stranki v postopku izčrpno odgovorili na zastavljena vprašanja. Predstavljena so bila nova dejstva, ki jih zaradi postopka, ki je še v teku, ne morem razkriti. Prišlo pa je do spremembe vsebine transakcij, je dejal varuh konkurence. Po Soršakovih besedah nove ustne obravnave najverjetneje ne bodo potrebne in bo urad odločitev o dovoljenju za prodajo omenjenega deleža Mercatorja lahko podal na osnovi danes pridobljenih informacij. Urad za varstvo konkurence bo dejstva sicer iskal tudi drugod. Ostali udeleženci razprave so bili redkobesedni. Odvetnik Infond Holdinga Stojan Zdolšek na vprašanja ni želel odgovarjati, prav tako sta se jim izognila direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in Istrabenzova odvetnica Maja Prodan Jurič. Član uprave družbe Raishop Holding, ki je hčerinska družba dunajskega Raiffeisen Investmenta, Wolfgang Putschek pa je dejal le, da je bila obravnava vodena profesionalno in v prijateljskem vzdušju. Prepričani smo, da bodo pristojne oblasti prišle do prave odločitve, ki bo pripeljala do uspešnega zaključka te transakcije, je še dejal Putschek. Stojan Zdolšek je dejal, da bi javna obravnava lahko imela za stranke škodljive posledice. Foto Dare Čekeliš Sestanek naj bi bil odprt za javnost, vendar je Zdolšek zahteval izločitev javnosti. Svojo zahtevo je argumentiral s tem, da bodo obravnavali poslovno skrivnost. Poslovne listine so stvar pogodbenega razmerja med strankama, podatki pa so poslovna skrivnost. Njihovo razkritje bi imelo za stranke škodljive posledice, je izpostavil. Obravnavo so tako za javnost zaprli. Raiffeisen Investment zanika navedbe Družba Raiffeisen Investment, ki je od Infond Holdinga kupila 23-odstotni delež Mercatorja, odločno zanika navedbe o parkiranju delnic Mercatorja, so danes sporočili iz avstrijske družbe. Kot zatrjujejo, so v Mercator vstopili ko srednje- oz. dolgoročni lastniki. Obravnave prodajnih postopkov, kot jih je danes opravil Urad za varstvo konkurence v primeru Mercator, so običajna praksa v mednarodnih transakcijah in so pričakovana posledica nakupa, pravijo v Raiffeisen Invenstment. Zagotavljajo, da so v Mercator vstopili kot srednje- oz. dolgoročni lastniki in bodo v nadzorni svet družbe predlagali tudi člane, ki bodo zastopali njihove interese. V Raiffeisen Investment so so strokovnim pristopom urada za varstvo konkurence zelo zadovoljni in optimistično pričakujejo njihovo odločitev v predmetni zadevi , so zapisali. Vse obtožbe, ki so se pojavile v medijih o pristranskih določilih v pogodbi, ki bi družbi Infond Holding omogočala ponovni odkup delnic v roku enega leta, v Raiffeisen Investmentu označujejo kot napačne in jih odločno zanikajo . V kasnejši fazi je mogoč izstop iz lastništva preko borze vrednostnih papirjev ali s prodajo strateškemu ali finančnemu vlagatelju, navajajo v podjetju. Spomnimo ... Mariborska finančna družba Infond Holding je 5. junija z družbo Raishop Holding, hčerinsko družbo Raiffeisen Investmenta z Dunaja, sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja. Foto Dare Čekeliš Delež so Avstrijcem prodali za okvirno ceno 260 milijonov evrov, končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence, za kar je že bila vložena zahteva. Infond Holding, ki ima deleže v številnih slovenskih družbah, je v večinski lasti podjetja Center Naložbe, ki je v skoraj 78-odstotni lasti Kolonela, ta pa je v lasti podjetja Atka-Prime, družbe v solasti predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota. Kot so sredi junija sporočili iz Pivovarne Laško, se je Infond Holding za prodajo omenjenega deleža v Mercatorju odločil zaradi postopkov urada za varstvo konkurence v zvezi s koncentracijo lastništva v Mercatorju. V javnosti so se po objavi prodaje pojavila ugibanja, da gre le za manever in da so Avstrijci le parkirišče delnic . To so v družbi Raiffeisen Investment zavrnili, a pojasnili, da iz lastništva posamezne družbe običajno izstopijo prej kot na dolgi rok, seveda s čim večjim dobičkom. 2008-07-11 STA / N.D./D.Š. 3 3 3 0 neutral 261 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencin-cenejsi-dizel-drazji-3.html Bencin cenejši, dizel dražji bencin, dizel, naftni, derivati, kurilno, olje, podražitev, pocenitev, cenejši, dražji Opolnoči bodo začele veljati nove cene naftnih derivatov. Medtem ko se bo bencin pocenil, bosta dizel in kurilno olje dražja. Vozniki so zagotovo veseli cenejšega bencina, sprememba cen pa je prinesla slabe novice za tiste, ki uporabljajo dizel in kurilno olje. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,5 centa in bo tako stala 1,212 evra, 98-oktanski bencin pa bo stal 1,248 evra, kar pomeni, da se bo pocenil za 0,4 centa. Nasprotno pa se bo cena dizelskega goriva zvišala za 1,6 centa in bo liter stal 1,311 evra. Prav tako bo potrebno več odšteti za kurilno olje, saj bo stalo za 1,3 centa več, torej 0,978 evra. 2008-07-14 N.D. 3 2 2.5 0.707 neutral 262 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nizje-cene-sms-sporocil-v-tujini.html Nižje cene SMS sporočil v tujini roaming, gostovanje, sms, sporočilo, cena, tujina, strošek, mobilna, telefonija Cene SMS sporočil, poslanih iz tujih omrežij, so po mnenju evropske komisarke za informacijsko družbo previsoke, zato se obeta predlog uredbe o roamingu SMS. Viviane Reding Cene so občutno previsoke! Viviane Reding je tako prepričana, da bi morali državljani EUpošiljati kratka sporočila v tujino svobodno, ne da jih pri tem kdooskubi. Ni dober znak za konkurenčnost evropskega sektorjamobilnih telekomunikacij, če še vedno ni dojel, da so potrebnaobčutna znižanja cen, če se želi izogniti uredbi. Če namreč pošljemo sporočilo iz gostujočega omrežja, tastane tudi do desetkrat več, kot če ga pošljemo iz domačegaomrežja. V EU tako klicatelji pošljejo 2,5 milijarde sporočilpreko roaminga, povprečni strošek takih SMS pa je med oktobrom 2007in marcem 2008 znašal 0,29 evra brez DDV, za Belgijce celo 0,80evra, je sporočila Evropska komisija. Francoz na počitnicah vItaliji je za SMS plačal do 0,42 evra, v Španiji Šved do 0,40evra, Nemec do 0,41 evra, Poljak do 0,45 evra, Britanec pa celo do0,63 evra. Cene v gostujočih omrežjih so tudi do desetkrat višje kot v domačih. Cene SMS sporočil se za Slovence oziroma tiste, ki imajo razmerjesklenjene s slovenskimi operaterji, zelo razlikujejo od države dodržave ter tudi med samimi operaterji, in se gibljejo od 0,21 do0,54 evra, kot je razvidno iz nove spletne strani komisije. Tam si jemogoče za vsako državo članico EU pogledati, koliko stane dohodniin koliko odhodni klic ter roaming pri SMS. Tako lahko vidimo, da boza prejete klice izračun je narejen za štiriminutni pogovor vnaročniškem razmerju od doma pri vseh operaterjih Slovenec vtujini plačal 1,15 evra z DDV, za svoj klic iz tujine pa 2,35evra, pri predplačniških klicih pa se cene razlikujejo. Redingova je sicer ponudnike mobilne telefonije že februarjapozvala, naj znižajo cene, vendar se to ni zgodilo, zato zdajnapoveduje predlog uredbe, ki bo urejal cene roaminga pri SMSsporočilih ter pri prenosu podatkov. Cene slednjega se trenutno gibljejo od 0,25 evra do več kot 16evrov za MB prenešenih podatkov. To po mnenju Bruslja lahko pripeljedo šokantnih računov, saj se nekateri klicatelji ne zavedajo, da sezaračunavajo omenjeni stroški, je še povedala Redingova. 2008-07-15 STA / B.S. 4 5 4.5 0.707 positive 263 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/888-tisoc-evrov-za-kombije.html 888 tisoč evrov za kombije superkombi, kombi, kombiji, dars, vinjeta, vinjete, volkswagen, transporter, porsche, slovenija Iztekel se je rok za pritožbe, zato je Dars podpisal pogodbo za nakup 21 Volkswagnovih kombijev, s katerimi bodo nadzirali uporabo vinjet. Potem ko je v ponedeljek potekel rok za pritožbe na javni razpisu za nakup vozil za nadzor uporabe vinjet in cestninjenja, je Dars poslal podjetju Porsche Slovenija v podpis pogodbo. Kupili bodo 21 Volkswagnovih transporterjev, pogodbena vrednost z DDV pa znaša 888.130 evrov. Na javni razpis Darsa sta se prijavila dva ponudnika. Poleg Porscheja Slovenije še Dat-Con iz Polzele. Vrednost ponudbe slednjega je znašala 1.082.642 evrov z DDV. Dars pa je z razpisom kupoval 21 kombijev 20 za potrebe mobilne enote in enega za potrebe Darsa. Dobavitelj bo moral poleg določene kakovosti in dodatne opreme kombijev zagotoviti tudi šolanje predvidoma 90 ljudi. Kot je pisalo v pogojih javnega razpisa, bo prevzem vozil in opreme opravljen po preizkusu delovanja, dobavitelj pa bo moral osebje seznaniti s funkcionalnostmi vozila in pripraviti šolo varne vožnje. Osnovna barva 20 vozil, ki so predvidena za mobilno enoto, je sivo-srebrna, na strehi mora biti napis Dars v temno modri barvi, na strehi morajo biti oranžne signalne luči, ostale oznake pa se bodo izvedle v skladu s celostno grafično podobo Darsa, ki jo bo izbrani ponudnik prejel takoj po podpisu pogodbe. Eno vozilo to je za potrebe Darsa mora biti v beli barvi, brez drugih oznak. 2008-07-15 STA / I.A. 3 3 3 0 neutral 264 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evropska-komisija-zahteva-pojasnilo.html Evropska komisija zahteva pojasnilo avtoprevozniki, italija, evropska, komisija Evropska komisija je Italiji dala dva meseca časa za pojasnilo glede težav slovenskih avtoprevoznikov z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi. Težave so nastale zaradi dovolilnic CEMT. Evropska komisija je danes potrdila, da je italijanskim oblastem poslala pismo in zahtevala pojasnila o težavah slovenskih avtoprevoznikov z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi zaradi dovolilnic CEMT. Italija ima dva meseca časa, da odgovore posreduje Bruslju, in ne le mesec dni, je še sporočila komisija. Evropska komisija je Italiji poslala pismo z zahtevo po pojasnilu 8. julija. Italija ima sedaj na voljo dva meseca za odgovor, je naknadno sporočila komisija, medtem ko je predtem navedla rok enega meseca. Italija ima toliko časa za odgovor zaradi dopustov, so dodali v Bruslju. Evropska komisija je poudarila, da v tem primeru ne gre za uvedbo postopka proti Italiji zaradi kršenja evropske zakonodaje, temveč zgolj za zahtevo po dodatnih pojasnilih. Težave že od leta 2004 Slovenski avtoprevozniki imajo občasne težave z italijanskimi policijskimi nadzornimi organi pri kontrolah, ko izvajajo prevoze v tranzitu preko ozemlja Italije. Težave se praviloma pojavljajo na območju policijskih postaj Verona in Benetke, in sicer od vstopa Slovenije v EU 1. maja 2004. Policijski organi omenjenih dveh policijskih postaj namreč od slovenskih prevoznikov zahtevajo, da v primeru, ko opravljajo prevoze iz države članice EU npr. Španije v tretjo državo npr. Hrvaško in pri tem vozijo v tranzitu preko Italije, pokažejo dovolilnico CEMT. Pri tem se italijanske oblasti sklicujejo na evropsko uredbo, slovensko ministrstvo za promet pa je že decembra 2006 predstavnike italijanskih nadzornih organov opozorilo, da v skladu z uredbo za tranzitne prevoze iz ene države članice v drugo ali iz države članice v tretjo državo CEMT dovolilnice niso potrebne. Minister za promet Radovan Žerjav je o razmerah na italijanskega ministra za promet Altera Matteolija v sredo naslovil poziv k čim hitrejši razrešitvi problema, sedaj pa pojasnila zahteva tudi Evropska komisija. Konec prihodnjega tedna naj bi v Bruslju potekal tudi sestanek med Slovenijo, Italijo ter Evropsko komisijo o tej problematiki, so nedavno sporočili s prometnega ministrstva. 2008-07-18 STA / V.L. 2 3 2.5 0.707 neutral 265 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zapecatili-dokumentacijo.html Zapečatili dokumentacijo pirc, musar, soršak, urad, varstvo, konkurence, podatki, informacijska, pooblaščenka Veseli me, da bodo na uradu za varstvo konkurence spoštovali pravni red in zadeve reševali po pravni poti in ne z grožnjami, je dogodek komentirala Pirc Musarjeva. Na uradu za varstvo konkurence je pečatenje dokumentacije že zaključeno, je za 24ur.com povedala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Veseli me, da bodo na uradu za varstvo konkurence spoštovali pravni red in zadeve reševali po pravni poti in ne z grožnjami, je dogodek komentirala Pirc Musarjeva. Direktor urada Jani Soršak je povedal, da za preiskavo kartelnega dogovarjanja med slovenskimi trgovci potrebujejo le dostop do datotek, ki se nanašajo na poslovno komunikacijo preko elektronske pošte. V uradu po besedah Soršaka menijo, da je informacijska pooblaščenka prekoračila svoje pristojnosti, zato zahtevajo izrek ničnosti odločbe. Kot je pojasnil Soršak, v uradu ne potrebuje celotnega dostopa do vseh datotek, pač pa le omejenega, in sicer s filtrom in ob navzočnosti predstavnikov informacijske pooblaščenke. Soršak je tudi zatrdil, da je bil postopek dogovorjen, ko so opravljali preiskovalna dejanja. Verjetno bomo poskusili tudi z začasno odredbo, da nam sodišče omogoči dostop do teh emailov , je povedal Soršak, ki je prepričan, da je urad do tega tudi zakonsko upravičen. Pirc Musarjeva je sicer uradu za varstvo konkurence v petek prepovedala uporabo določenih osebnih podatkov, ki jih je ta pridobil v okviru preiskave pri treh največjih trgovcih v Sloveniji. Soršak pa je ocenil, da s tem želi informacijska pooblaščenka na vsak način preprečiti postopek varuha konkurence. 2008-07-21 STA / M.M. 3 3 3 0 neutral 266 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mycar-na-elektricni-pogon.html MyCar na električni pogon električni, avtomobil, london, mycar, akumulator, zanimivosti Na londonski razstavi avtomobilov British Motor Show so predstavili nov električni avtomobil z imenom MyCar. Bo MyCar postal nov modni hit? Dvig cen goriva in cestnin je vzpodbudilo proizvajalce, da so izdelali nov avtomobil na električni pogon. MyCar je še najbolj podoben avtomobilom, ki jih uporabljajo igralci golfa. Z napolnjenim akumulatorjem se voznik lahko prevaža 6 do 8 ur, največja hitrost vozila pa je 64 km/h. Za vozilo Mycar v Londonu ni potrebno plačati parkirnine. Avtomobil MyCar ima poleg standardne opreme tudi satelitsko navigacijo ter bluetooth. Kakor kaže, cena za kupce ne bo predstavljala večje ovire, saj bo avto v prosti prodaji stalo okrog 7200 evrov. Notranjost novega vozila na električni pogon. Podjetje, ki bo avtomobile kmalu pričelo serijsko izdelovati in prodajati, upa, da ga bodo v prvih mesecih vzljubili predvsem vozniki v britanski prestolnici. Tudi zato, ker v Londonu še vedno ne zaračunavajo parkirnine za vozila na električni pogon. 2008-07-23 R.V. 5 4 4.5 0.707 positive 267 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-banka-slovenije-kaj-skriva.html Ali Banka Slovenije kaj skriva? tajkun, banka, slovenija, menedžer, odkup, opozicija, SD, zares, SDS, LDS, koalicija, DZ, seja Bi lahko zaupni podatki Banke Slovenije odkrili ozadje menedžerskih odkupov državnih podjetij? Vili Trofenik Zares, Breda pečan SD in Aleš Gulič LDS Poslanci Vili Trofenik Zares, Milan Petek LDS in Breda Pečan SD so od Banke Slovenije BS zahtevali, da jih do ponedeljkove izredne seje državnega zbora DZ seznani s podatki o kreditih, najetih za financiranje menedžerskih odkupov. Brez teh podatkov po njihovem mnenju razprava na izredni seji in seji matičnega odbora ne bo kakovostna. V ponedeljek je namreč na pobudo opozicije sklicana izredna seja, na katero pa je koalicija vključila tudi točko na kateri naj bi se DZ seznanil z ukrepi vlade na področju boja proti gospodarskemu kriminalu. Opozicija meni, da so menedžerski odkupi eskalirali kmalu po nastopu te vlade Poslance opozicije zanima predvsem to, ali je država ravno preko bank v državni lasti omogočila menedžerske prevzeme podjetij. Pri vsem tem gre za širše vprašanje, ali je odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ki je lani abnormalno poraslo, v povezavi z dokapitalizacijo NLB in NKBM, je vprašal Trofenik. Trofenik je bil kritičen tudi do vladnega poročila o aktivnosti glede koncentracije kapitala, ki je gradivo za tokratno izredno sejo DZ. Vladno poročilo, sprejeto prejšnji teden, po njegovih besedah ni dovolj dobra podlaga za kakovostno razpravo. Poslanec LDS Aleš Gulič meni, da je ponedeljkova izredna seja DZ le propaganda koalicije. Aleš Gulič LDS je na današnji novinarski konferenci dejal, da je jasno, da se menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, niso začeli dogajati šele letos, temveč so eskalirali kmalu po nastopu te vlade . Tokratna izredna seja po Guličevem prepričanju ni namenjena nobenemu obračunavanju s tajkuni, temveč je redni mesečni propagandni nastop, ki ga lahko pričakujemo vse do septembra . Tanko Upam, da bo Banka Slovenije posredovala podatke Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je povedal, da eden izmed sklepov, ki so jih sprejeli na izredni seji DZ pred približno mesecem dni, predlaga Banki Slovenije, da poroča v zvezi z menedžerskimi odkupi podjetij v državni lasti. Pojasnil je, da je BS tudi po zakonu dolžna poročati državnemu zboru. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Tanko zavrača možnost, da bi država preko državnih bank omogočila tajkunizacijo, saj žima nadzor nad delovanjem bank po zakonu Banka Slovenije, ki je neodvisna institucija . Dodal pa je, da je bilo slišati, da je predvsem Ljubljanska banka omogočila s svojimi garancijami nakup deležev Pivovarni Laško. Vendar naj bi to storil predsednik uprave, brez vednosti nadzornega sveta, je dodal. Kot je dejal, drugih informacij, kot so v medijih nimajo in da bi te stvari morali preveriti nadzorniki bank ter Banka Slovenije, ki je neodvisni regulator. Ob koncu je Tanko še zavrnil očitke, da uvrstitev te točke na dnevni red izredne seje DZ v ponedeljek ne pomeni propagande koalicije. Banka Slovenije Podatki so zaupni Banka Slovenije Foto Dare Čekeliš Iz Banke Slovenije so za 24ur.com sporočili, da vse informacije, pridobljene pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varujejo kot zaupne. Zaupnih informacij, ki se nanašajo na individualne podatke tako ne morejo razkriti drugače kot v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo. Tako bodo na zahtevo poslancev iz opozicije, kot so navedli, odgovorili v roku torej do konca julija a le z informacijo o izpostavljenosti bank do oseb, ki so sodelovale v prevzemih v obliki agregatnih podatkov in brez navedb o zadolženosti posameznih oseb , saj gre v tem primeru za zaupne podatke o strankah bank. Ministrstvo za finance Vlada je ustrezno uredila zakonodajo na področju zavarovanja kreditov z delnicami Z ministrstva za finance pa na očitke opozicije, da so menedžerski odkupi z najemanjem kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji, eskalirali kmalu po nastopu te vlade, odgovarjajo, da so se tovrstni najemi kreditov dogajali tudi v mandatih prejšnjih vlad, šele ta vlada pa je ustrezno uredila zakonodajo . Odobravanje kreditov, zavarovanih z vrednostnimi papirji ciljnih podjetij, ni v ničemer povezano z dokapitalizacijo bank, še odgovarjajo z ministrstva za finance. Namen dokapitalizacije je namreč pridobitev svežega kapitala, ki ga družba nameni za investicije, financiranje razvoja, širitev na druga tržišča. Kreditiranje pa je eden izmed osnovnih poslov bank, ki je urejen z internimi akti banke, so pojasnili. 2008-07-24 P.J./S.L./STA 3 2 2.5 0.707 neutral 268 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtoprevozniki-konec-tezav-z-dovolilnicami.html Avtoprevozniki Konec težav z dovolilnicami avtoprevoznik, avtoprevozniki, cemt, dovolilnica, italija, blago, prevoz, tovornjak Slovenski avtoprevozniki za prevoz blaga prek Italije ne bodo več potrebovali dovolilnic CEMT, je v četrtek sporočil italijanski minister za promet. Italijanska policija od slovenskih avtoprevoznikov ne bo več zahtevala omenjenih dovolilnic. Tamkajšnji minister za promet Altero Matteoli je namreč posredoval pri italijanskih kontrolnih organih. Italijansko prometno ministrstvo je po njegovih navedbah v teh dneh prejelo noto pristojnega tehničnega organa Evropske komisije, ki vsebuje novo oz. drugačno tolmačenje režima, kot se izvaja za obravnavano področje. Matteoli je zaprosil, da napotek nemudoma posredujejo italijanskim kontrolnim organom, da se uskladijo z zadnjimi navodili, ki so jih poslali evropski organi. Slovenski avtoprevozniki ne bodo imeli več težav pri prevozu blaga. Kot so sporočili z ministrstva za promet, je minister Radovan Žerjav od italijanskega kolega v četrtek prejel odgovor na nedavno pismo, v katerem ga obvešča, da je problem različnega razumevanja evropske uredbe presežen. Slovenski avtoprevozniki so se pri izvajanju prevozov v tranzitu prek Italije v zadnjem času srečevali z velikimi težavami, saj so italijanski policijski organi od njih zahtevali dovolilnice CEMT. Tovrstno ravnanje italijanskih organov po mnenju slovenskega ministrstva za promet ni bilo v skladu z veljavno evropsko uredbo. Prometni minister Žerjav je zato pred dnevi italijanskega kolega pisno seznanil s težavami, ga pozval h konstruktivnemu dialogu in čim hitrejši razrešitvi nastalih razmer. Na težave slovenskih avtoprevoznikov je slovenska stran Italijo opozorila tudi na posebnem sestanku pristojnih z obeh ministrstev, ki je bil 14. julija v Rimu. 2008-07-25 STA / U.Z. 4 4 4 0 positive 269 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/za-5-centov-cenejsi-dizel-bencin-in-kurilno-olje.html Končno pocenitev bencina bencin, dizel, naftni, derivati, kurilno, olje, podražitev, pocenitev, cenejši, dražji Po novem bomo za dizelsko gorivo, bencin in kurilno olje odšteli manj. Pri 50-litrskem tanku najbolj prodajanega goriva bomo prihranili 2 evra in pol. Nova cena 95-oktanskega bencina bo nižja za 5,1 centa. Liter bo po novem stal 1,161 evra. Za enak znesek se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem veljal 1,197 eura. Dizelsko gorivo in kurilno olje se bosta pocenila za 4,7 centa. Cena prvega bo 1,264 evra, drugega pa 0,931 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2008-07-28 I.A. 5 4 4.5 0.707 positive 270 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodaja-avtomobilov-se-vedno-raste.html Jekleni konjički se dobro prodajajo avto, avtomobil, prodaja, slovenija, trg V prvi polovici letošnjega leta so pri nas prodali več avtomobilov kot lani in to kljub temu, da zaradi novih davkov in dragega bencina prodaja avtomobilov po svetu upada. 2008-07-29 Janez Usenik 4 4 4 5 4 3 4 0.632 positive 271 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/julijska-inflacija-nespremenjena.html Na Umarju pričakujejo umirjanje inflacije inflacija, cene, slovenija, gospodarstvo, statistični, urad Na Umarju napovedujejo umirjanje inflacije, če se bo zniževanje cene nafte nadaljevalo. Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Po objavi podatkov Statističnega urada Slovenije je bila inflacija v juliju napram junijski nespremenjena. V Sloveniji k relativno visoki medletni inflaciji, ki je julija znašala 6,9 odstotka, še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bo zniževanje cen nafte, ki smo mu priča v zadnjih tednih, nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi umirjanje inflacije, menijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar. Kljub predvidenemu gibanju še vedno obstajajo tveganja za rast inflacije, povezana z razvojem cen nafte, opozarjajo na finančnem ministrstvu. Inflacija, ki je bila julija v Sloveniji nespremenjena, kaže izrazito umirjanje, meni ekonomist France Križanič in dodaja, da so se cene izrazito hitro stabilizirale. V kolikor bodo tudi v prihodnosti padale cene tekočih goriv, se lahko inflacija še naprej umirja, je še pojasnil Križanič, ki julijsko inflacijo ocenjuje kot zelo ugodno. Razlog za veliko umirjanje cen je po njegovem mnenju lahko povzročila tudi zmanjšana kreditna aktivnost. Pričakovana je upočasnitev gospodarske rasti Poleg zniževanja cen surovin naj bi na umirjanje inflacije vplivala tudi pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, ki je v Sloveniji dvakrat višja od povprečja v območju evra. V prvem četrtletju je znašala 5,4 odstotka, v Umarju pa za zdaj vztrajajo pri svoji napovedi o 4,4-odstotni rasti v letošnjem letu. Rast plač zaradi izvajanja plačnega sistema v septembru Kar zadeva gibanje plač, Umar ugotavlja, da so se te v prvem petmesečju povečevale hitreje kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast je znašala 8,1 odstotka, lani pa 5,6 odstotka. Pospešek pričakujejo v jesenskih mesecih zaradi izvajanja plačnega dogovora v javnem sektorju, v plače pa naj bi se prenesla tudi inflacijska pričakovanja in učinki višje gospodarske rasti. Po podatkih statističnega urada je julijska inflacija nespremenjena Julija so se najbolj podražile počitnice. Ponovno se je nekoliko zvišala letna rast cen. Povprečna 12-mesečna rast se je zvišala na 5,8 odstotka v enakem obdobju lani 2,7 odstotka, je objavil državni statistični urad. Letos so se julija najbolj podražile počitnice v paketu v povprečju za 14,1 odstotka, pocenile pa cene v skupinah obleka in obutev za 14 odstotkov. Cene se julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, znova pa se je zvišala povprečna 12-mesečna rast in zdaj znaša 5,8 odstotka lani v juliju 2,8 odstotka, je še navedel urad. 2008-07-31 STA / L.H./P.J. 2 2 2 0 negative 272 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-v-letalski-industriji.html Kriza v letalski industriji nafta, letalo, letalska, industrija Več kot 100 tisoč delavcev v letalski industriji po vsem svetu bo do konca leta ostalo brez službe. Zaradi visokih cen nafte dobiček kopni. 2008-08-05 Miha Drozg 1 1 1 0 negative 273 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/stavka-v-hitu-bo.html Stavka v Hitu bo hit, stavka, vrba, sindikat, gulin Uprava Hita in sindikat sta sicer zbližala stališča, vendar sta še brez prave rešitve. Zato stavka v petek bo, poudarja sindikat. Uprava je pristala, da se plačilne liste uskladijo s panožno kolektivno pogodbo, ne bo pa odpravila majske korekcije plač in pristala na zahteve po 10-odstotnem povišanju plač za vse zaposlene. Uprava Hita in sindikat Vrba, ki je za 15. avgusta napovedal začetek stavke, sta na več kot triurnem sestanku nekoliko zbližala stališča. Uprava Hita se je strinjala z nadaljevanjem pogovorov o panožni kolektivni pogodbi v sredini septembra, da se izplačilne liste uskladijo s panožno kolektivno pogodbo in da se zaposlenim dodatno razloži način obračunavanja plač. Korekcij plač, ki so bile maja izvedene na podlagi panožne kolektivne pogodbe in uspešnostjo posameznih enot, pa uprava ne bo odpravila, prav tako ne more pristati na neargumentirane zahteve po 10-odstotnem povišanju plač za vse zaposlene, so zapisali. Uprava meni, da raven socialne varnosti v družbi ne upravičuje radikalnih zahtev in ukrepov, kot je stavka. Izvedli bomo vse aktivnosti, da stavka enega izmed sindikatov ne bo vplivala na tekoče poslovanje, so zagotovili. Ob tem so dodali, da Hit ob vse bolj zaostrenih razmerah na trgu v primerjavi s prejšnjimi leti kljub ohranjanju števila gostov ustvarja za 10 odstotkov nižjo igralniško realizacijo. Kljub temu je bila rast povprečne plače v družbi Hit v prvi polovici leta skoraj štiriodstotna. Kot so še navedli, zaposleni sindikalne organizacije Vrba, ki so napovedali stavko, dosegajo povprečne plače v višini od 3.199 evrov bruto primer povprečne plače na delovnem mestu glavnega blagajnika januar junij do 1.951 evrov bruto primer povprečne plače na delovnem mestu vzdrževalca. Pri tem je treba upoštevati, da gre v primeru navedenih delovnih mest v 80 odstotkih primerov za zaposlene, ki imajo le četrto ali peto stopnjo izobrazbe, so zapisali v upravi družbe. Ob tem so znova opozorili, da razvoj dogodkov v zadnjih mesecih dodatno utemeljuje predloge družbe za čim hitrejše sprejetje nove strategije razvoja igralniško-zabaviščne dejavnosti v Sloveniji ter celovite in posodobljene igralniške zakonodaje. Predsednik stavkovnega odbora Primož Gulin je še pojasnil, da se pogajanja za sklenitev nove podjetniške kolektivne pogodbe začnejo naslednji mesec. Glede izplačila razlike plače zaposlenim na igralnih avtomatih, blagajniškem poslovanju, varnosti, vzdrževanju igralniške opreme in strokovnih službah dogovor še ni dosežen, tako da stavka v petek, 15. avgusta, bo, je dodal. 2008-08-12 STA / Š.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 274 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vsi-zadovoljni-le-delavci-ne.html Vsi zadovoljni, le delavci ne terme, žatež, dzs, satler, skupščina, delničar, dobiček, urad, za varstvo, komkurence Na skupščini Term Čatež so zavrnili sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Izglasovali pa so dividende v višini 4,35 evra. Skupščina Term Čatež ni potrdila sklepa, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Delničarji družbe Terme Čatež so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 90,9 odstotka kapitala, med drugim potrdili predlagani sklep o izplačilu dividend v višini 4,35 evra na delnico. Zavrnili pa so predlagani sklep, po katerem bi lahko bili delavci Term Čatež udeleženi v bilančnem dobičku družbe. Kot je družba danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je za sklep o spremembi statuta, po kateri bi bili delavci Term Čatež lahko udeleženi v bilančnem dobičku družbe, glasovalo 58,36 odstotka, proti pa 41,64 prisotnega kapitala. Sklep, potrebna bi bila tričetrtinska podpora, tako ni bil sprejet. Petan je bil nad rezultati skupščine zelo zadovoljen. Na skupščini je sodeloval tudi največji lastnik Term Čatež, družba DZS ki ima v lasti 24,07 odstotka delnic in kateri je urad za varstvo konkurence v začetku julija ob uvedbi postopka zaradi opustitve priglasitve koncentracije v primeru Term Čatež proti skupno petim lastnikom poleg DZS še proti družbam Towra, EQT Group, M.B. Satler Investicije in Petpet do nadaljnjega odvzel glasovalne pravice. Urad je namreč v petek dal soglasje za glasovanje na današnji skupščini s predlaganim dnevnim redom, in sicer z obrazložitvijo, da se od pomembnih sklepov glasuje le o delitvi dobička. Dividende 4,35 evra na delnico Delničarji so soglasno potrdili sklep, da se od 7,69 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2007 2,16 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend kar pomeni 4,35 evra na delnico, 5,53 milijona evrov pa se bo razporedilo v preneseni dobiček družbe. Soglasno so tudi potrdili spremembe statuta glede uskladitve z novo klasifikacijo dejavnosti. Skupščina je tudi podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu, in sicer je sklep podprlo 84,5 odstotka prisotnega kapitala. Poleg DZS 24,07 odstotka in Kada 23,79 odstotka so med večjimi lastniki Term Čatež še luksemburška Towra 14,35 odstotka, Hypo Alpe Adria 4,74 odstotka in M.B. Satler Investicije 4,06 odstotka. Kad je upravi Term Čatež 16. julija sklic je bil objavljen 11. julija poslal predlog za razširitev dnevnega reda te skupščine s točko glede sestave nadzornega sveta. Rok za objavo razširjenega dnevnega reda je bil 21. julij. Na Kadu pravijo, da odgovora DZS, zakaj razširitve ni objavil, niso dobili. V DZS pa pravijo, da niso mogli zagotoviti objave v razglasnem delu uradnega lista, saj da uredba o objavljanju določa, da mora biti besedilo poslano najmanj pet dni pred izidom. Kad bo tako za zaščito interesov, enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev ter izvajanje nadzora poslovanja v družbi izkoristil vse zakonske možnosti . Po navedbah Kada je uprava dolžna sklicati izredno skupščino najpozneje v dveh mesecih, če pa tega ne bo storila, bo Kad skladno z določili zakona o gospodarskih družbah zahteval sklic skupščine po pooblastilu sodišča, so še danes sporočili s Kada. 2008-08-12 STA / N.Š.K. 2 2 2 0 negative 275 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/istrabenz-isce-kupce-za-mercator.html Istrabenz išče kupce za Mercator istrabenz, bavčar, mercator, unicredit, hypo, alpe, adria, bank Istrabenz je z družbo Hypo Alpe-Adria Bank sklenil pogodbo, na podlagi katere bo banka iskala potencialne kupce za delnice Mercatorja. S tem je Istrabenz začel z aktivnostmi za prodajo 376.797 delnic oz. 10,01-odstotnega deleža v Mercatorju. Lastnici omenjenega deleža v Mercatorju, ki je predmet prodaje, sta družbi UniCredit Banka Slovenije in Hypo Alpe-Adria Bank, s katerima ima Istrabenz sklenjeni reodkupni pogodbi. Istrabenz se je za prodajo delnic Mercatorja odločil iz več razlogov, navajajo. Družba z 10,01-odstotka vseh delnic Mercatorja in zaradi drugih sprememb v lastniški strukturi Mercatorja ne bo mogla imeti pomembne vloge v lastniški strukturi te družbe, s prodajo deleža bo ustvarila ustrezen donos za delničarje, prav tako pa bo zmanjšala svojo zadolžitev. Istrabenz je s Hypo Alpe-Adria Bank marca letos sklenil reodkupno pogodbo za 75.360 delnic Mercatorja, kar predstavlja dva odstotka glasovalnih pravic. Konec aprila je Istrabenz sklenil še reodkupno pogodbo z UniCredit Banko Slovenije za preostalih 301.437 delnic Mercatorja oz. 8,01-odstotni delež. Prepričan sem, da bodo tudi potencialni novi lastniki pomembnega lastniškega deleža podprli začrtano razvojno pot Skupine Mercator in prispevali k stabilnosti njenega dolgoročnega razvoja, širitve in delovanja. Naša naloga in odgovornost v vodstvu Poslovnega sistema Mercator je voditi poslovno skupino in uresničevati začrtane strateške usmeritve in poslanstvo v dobro vseh delničarjev in drugih deležnikov, od zaposlenih do širšega družbenega okolja, in to ne glede na vsakokratno sestavo lastništva, je sporočil predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. 2008-08-14 STA / I.A./Š.Z. 3 4 3.5 0.707 neutral 276 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-iz-prodaje-umaknil-suhe-slive.html Iz prodaje umaknil suhe slive in kavo slive, mecator, slive, umik Mercator je iz prodaje umaknila tri lote izdelka Slive suhe brez koščic Mercator 250 gramov, Lidl pa 200-gramsko instant kavo Monte Santos. Mercator je iz prodaje umaknil suhe slive. Proizvajalec in dobavitelj sliv je podjetje Hrib d.o.o., Dobje pri Planini, uporabne najmanj do 16. maja, 16. junija in 25. julija 2009. Kupci lahko kupljene izdelke vrnejo v prodajalne, so sporočili iz družbe. Kot navajajo v druži, izdelek umikajo zaradi prisotnosti bele plesni in organoleptičnih sprememb, sam izdelek pa sicer ni škodljiv zdravju. Hkrati pojasnjujejo, da družba v skrbi za kupce v sodelovanju z dobavitelji in pristojnimi službami stalno izvaja postopke kontrole izdelkov, ukrep odpoklica ali umika izdelka iz prodaje pa sprejme že samo ob sumu, da nek izdelek ni popolnoma neoporečen. Lidl umaknil kavo Trgovska družba Lidl je iz prodaje umaknila 200-gramsko instant kavo Monte Santos, 100% Arabica, z rokoma trajanja do 28. aprila 2010 in 28. maja 2010. Trgovska družba vse kupce, ki so kavo kupili, poziva, da jo vrnejo v najbližjo poslovalnico Lidla, kjer jim bodo vrnili denar. Lidl kavo umika zato, ker so v več kozarcih izdelka zaslediti črepinje in drobce stekla, ki predstavljajo resno nevarnost za zdravje potrošnikov. Iz preventivnih razlogov je Lidl vso zalogo kave umaknil iz prodajaln, so sporočili iz družbe. 2008-08-14 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 277 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drugje-visje-pri-nas-nizje-place.html Drugje višje, pri nas nižje plače plače, plača, evropska, unija, eu, eurofond, slovenija Plače v večini evropskih držav so šle v letu 2007 navzgor. Izjema je, na žalost, Slovenija, kjer so se plače zmanjšale. Realne plače v EU so se lani glede na leto 2006 povprečno povečale za 2,3 odstotka, pri čemer so med posameznimi članicami ogromne razlike, kaže poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Eurofound. Realne plače so najbolj rasle v novih članicah, izjema je Slovenija, kjer so se realne plače lani najbolj zmanjšale. Slovenija je lani zabeležila 3,5-odstotno zmanjšanje realnih plač glede na leto 2006, kar je največ v vsej uniji. Plače so se v Sloveniji glede na leto poprej sicer zmanjšale že leta 2006, in sicer za 0,6 odstotka. Slovenija je izjema - plače so se znižale. Rast realnih plač v Sloveniji je bila tako lani tako pod povprečjem celotne unije 2,3 odstotka kot tudi pod povprečjem območja evra, kjer so se realne plače v povprečju zmanjšale za 0,4 odstotka. V podatkih za območje evra za lani še nista zajeti Malta in Ciper, ki sta članici območja evra postali letos. Krepko nad povprečjem je bila lani rast realnih plač v baltskih državah ter v najnovejših članicah Bolgariji in Romuniji. Najbolj so se realne plače lani glede na leto 2006 povečale v Latviji za 18,3 odstotka, Litvi za 13 odstotkov in Romuniji za 12,2 odstotka. V povprečju so se plače v 12 članicah, ki so v unijo vstopile od leta 2004, povečale za pet odstotkov. Zmanjšanje realnih plač so leta 2007 poleg Slovenije zabeležili še v enajstih članicah unije. Realne plače so se tako najbolj zmanjšale še na Cipru za 1,6 odstotka, v Španiji za 1,4 odstotka, v Avstriji in na Češkem v vsaki za 1,3 odstotka ter na Madžarskem in v Belgiji v vsaki za 1,2 odstotka, še kaže danes objavljeno poročilo Eurofounda. 2008-08-20 STA / Š.Z. 2 2 2 0 negative 278 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kraski-prsut-odslej-hrvaski.html Kraški pršut odslej hrvaški? mesna, industrija, primorske, mip, agrokor, delnice, prodaja, ivica, todorović Zaradi velikih dolgov naj bi se lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske MIP naj bi se zaradi velikih dolgov dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor, ki je v lasti tajkuna Ivice Todorića, so zapisali v današnji izdaji Poslovnega dnevnika. K prodaji delnic naj bi MIP silile predvsem slovenske banke, ki jim MIP dolguje nekaj deset milijonov evrov. Dolgoročna posojila MIP so od 41,34 milijona evrov v letu 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov v lanskem letu. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je razvidno tudi, da so v obravnavanem obdobju kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona na 42 milijonov evrov. Poznavalci ocenjujejo, da so dolgovi tako veliki, da četudi bi prodali vse premoženje, jim ne bi uspeli poravnati vseh finančnih obveznosti, ki znašajo okoli 100 milijonov evrov. MIP je tako za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila v višini 6,1 milijona evrov med drugim zastavil blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortardela Gorica. Po nekaterih informacijah je stanje v MIP zaskrbljujoče. Na zahtevo bank naj bi bil pred dnevi v družbi imenovan prokurist, ki bdi nad delom direktorja uprave in solastnika MIP Marka Volka. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Če bo Agrokor po prevzemu prodajal izdelke MIP po dumpinških cenah slovenskim trgovcem, je namreč vprašljiv obstoj slovenske mesnopredelovalne industrije. Sicer pa se je Todorićev koncern Agrokor, ki obvladuje številna ugledna hrvaška prehrambna podjetja, s proizvodnjo in predelavo mesa začel ukvarjati šele pred dobrimi tremi leti. Takrat je prevzel vodilnega, vendar obubožanega hrvaškega proizvajalca mesa PIK Vrbovec. V razmeroma kratkem času je Agrokoru z izdatno pomočjo države uspelo sanirati PIK Vrbovec, tako da se je njegova proizvodnja v treh letih povečala z 8000 na 46.000 ton mesa v lanskem letu. V podjetju Agrokor naj bi na vprašanje, ali res prihaja do nakupa delnic, odgovorili, da Agrokor ne kupuje delnic MIP . Iz MIP so za 24ur. com sporočili, da informacije o finančnem stanju, kot izhaja iz poročila, držijo. Glede dogovorov o prodaji delnic pa so dejali sledeče Z Agrokorjem se nismo dogovarjali o prodaji delnic . 2008-08-21 D.Š. 2 1 2 2 2 2 1.833 0.408 negative 279 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/odstop-med-pogajanji.html Odstop med pogajanji hit, blažič, stavka, odstop Med pogajanji za preklic stavke je ''zaradi osebnih razlogov'' nepreklicno odstopil član Hitove uprave Matija Blažič. Uprava Hita je ostala brez enega člana. Član uprave novogoriškega Hita Matija Blažič je odstopil s svojega položaja. Uprava družbe bo v prihodnjih dneh imenovala koordinatorja aktivnosti za področje igralništva in turizma, področji, za katere je bil doslej odgovoren Blažič. Kot so povedali v Hitu, je Blažič, ki je bil imenovan v upravo Hita marca letos, odstopil nepreklicno, in sicer zaradi osebnih razlogov. Upravo Hita zdaj sestavljajo predsednik uprave Niko Trošt ter člana Nevenka Črnko in Marjan Zahar. Blažič je odstopil, medtem ko med upravo in delavci potekajo pogajanja, s katerimi bi lahko ustavili stavkovne namere. Po besedah predsednika stavkovnega odbora Vrba Primoža Gulina so zelo blizu dogovora, zataknilo pa se je pri vprašanju variabilnega dela plač zaposlenih. Delavci poleg drugih zahtev upajo na 10-odstotno povišanje plač. 2008-08-22 STA / Š.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 280 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zamenjave-v-palomi.html Zamenjave v Palomi! paloma, rajtmajer, perger Paloma je dobila novega predsednika uprave. To je dosedanji prokurist sladkogorskega papirničarja Bojan Rajtmajer. 2008-08-22 Ana Turk 3 2 2.5 0.707 neutral 281 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bavcarju-kazen-60-mio-evrov.html Bavčarju kazen 60 mio evrov? istrabenz, maksima, holding, igor, bavčar, jani, soršak, agencija, za, trg, vrednostnih, papirjev, urad, za, varstvo, konkurence, matjaž, gantar, kd, group, prodaja, delež, delnice Igorju Bavčarju grozi kazen do 60 milijonov evrov, ker je skrival lastništvo v Istrabenzu. Večino svojega deleža v Istrabenzu je prodal Matjažu Gantarju. Urad za varstvo konkurence je izrekel zelo visoko kazen prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju. Globa naj bi znašala do 60 milijonov evrov, dobil pa naj bi jih, ker ni prijavil lastniške koncentracije v Istrabenzu. Bavčar že od razkritja lastništva zanika, da bi načrtoval prevzem Istrabenza. Odločitev urada za varstvo konkurence glede globe je dokončna, vendar pa se prvi mož Istrabenza na odločbo še lahko pritoži. Če pritožbi ne bo ugodeno, Bavčarju ostane še sodno varstvo. Bavčar danes tega sicer ni želel komentirati, prav tako tudi Soršak, ki pravi, da vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Bavčarju se v četrtek zaradi prepovedi glasovanja obeta zelo vroča skupščina. Na njej bo imel najmanj 65 odstotkov glasov državni Petrol, ki namerava nastaviti tri nove svoje nadzornike, zataknilo pa bi se lahko tudi pri višini dividend. Družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Diamond, Finetol in Fidina imajo skupaj v lasti 49,41 odstotka kapitala Istrabenza, zaradi česar jim je pred časom Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP že prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Agencija je namreč ugotovila, da družbe delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Maksimi Holding Igorja Bavčarja in petim družbam iz kroga prvega moža finančne skupine NFD Stane ga Valanta je ATVP uresničevanje glasovalnih pravic prepovedala, dokler ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh ne objavijo prevzemne ponudbe za Istrabenz. Druga možnost je, da bi odtujili vrednostne papirje in delniške nakupne opcije, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Soršak zadeve ne komentira, saj vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Prav korak v to smer je storil Bavčar, ki je direktorju KD Group Matjažu Gantarju prodal 17 odstotkov delnic Istrabenza, ki so bile do zdaj v lasti Bavčarjeve Maksime Holdinga. Če bo Bavčarju in povezanim družbam uspelo prodati še okoli osem odstotkov Istrabenza, s čimer se bodo spustili podprevzemno mejo 25 odstotkov, potem bo Bavčar spet imel glasovalne pravice. Prodaja deleža pa sicer nima prav nobenega vpliva na odločitev Soršaka, torej globo do 60 milijonov ostaja. Postopki še niso zaključeni Proti Igorju Bavčarju in drugim vpletenim v domnevno sporen menedžerski odkup Istrabenza naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP v kratkem vložila ovadbe. Uradno nadzor sicer še traja, poznavalci pa ocenjujejo, da bi lahko ovadbe padle že v nekaj dneh. Neuradno naj bi Bavčarju, tako kot predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, očitali zlorabo notranjih informacij. ATVP je v poročilu opozorila, da postopek nadzora še ni zaključen , zato podrobnejših informacij o morebitnih ukrepih in ovadbah ne želijo podati. Predstavnica ATVP Laila Lahmadi - Jelenič je danes za 24ur.com pojasnila, da ukrep zamrznitve glasovalnih pravic še vedno velja. Poudarila je še, da se je Istrabenz sicer pritožil na njihovo odločbo o glasovalnih pravicah, vendar sodišče o pritožbi Istrabenza še ni odločalo. Bavčar je večino svojih delnic Istrabenza, ki jih poseduje njegova Maskima Holding, prodal KD Group Matjaža Gantarja. ATVP, ki od nekaterih družb, podpisnic sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, za usklajeno sodelovanjepri prevzemni ponudbi za Istrabenz zahteva izjave o dejstvih inokoliščinah pomembnih za odločitev postopkov, ki jih vodi, nadaljnjene komentira. Prav tako na agenciji ne želijo ne potrditi ne zanikati,da so njihovi inšpektorji v petek nenapovedano obiskali sedeže družbMaksima Holding in NFD Holding, kar so predstavniki slednje žepotrdili. Na ATVP tudi ne želijo razkriti, na kakšni podlagi sosprožili pregled. Prodaje različnih deležev Predsednikuprave Istrabenza je maja razkril, da je lastnik poslovnega deležadružbe FB Investicije, ki je z 78-odstotnim lastništvom največjilastnik Maksime Holdinga. Slednja je največja posamična lastnicaIstrabenza, v lasti ima 24,95 odstotkov. Solastniki naj bi bili tudidrugi menedžerji v Istrabenzu, vendar naj bi bil njihov delež neznaten.Od leta 2006 je Maksima Holding v 78-odstotni lasti družbe FBInvesticije, ki jo je pred leti ustanovila Faktor banka. Konec leta2006 je družbo FB Investicije prevzela družba Poteza oziroma njenadružba Poteza Netherlands, ki pa je konec lanskega oktobra svoj deležprodala. Kdo je kupil njen delež, ni znano. 2008-08-26 STA / D.Š./M.K./T.B./M.M. 2 1 1.5 0.707 negative 282 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/spor-bo-resilo-sodisce.html Spor bo rešilo sodišče infond, holding, mercator, raishopp, delnica, prodaja, varuh, konkurence, tožba, urad, varstvo Infond Holding toži varuha konkurence zaradi zavrnitve prodaje Mercatorja. Sklep varuha so označili za nezakonitega. Finančna družba Infond Holding je v sredo na vrhovno sodišče vložila tožbo zoper urad za varstvo konkurence zaradi zavrnitve soglasja k prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja avstrijskemu Raishopp Holdingu, so sporočili iz družbe. Infond Holding meni, da je sklep varuha konkurence nezakonit. Urad za varstvo konkurence je soglasje za prodajo Mercatorja zavrnil, ker iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishop Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja. Prav tako je urad ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic družbe. Poleg tega prošnja za prodajo Mercatorja zaradi možnih likvidnostnih težav po ocenah varuha konkurence ni utemeljena. Kot je znano, sta Infond Holding in Raishop Holding v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence. Odločbo je varuh konkurence izdal konec julija, z njo pa ni dal dovoljenja mariborski finančni družbi za prodajo omenjenega deleža Mercatorja. Kot menijo v Infond Holdingu, je sklep varuha konkurence nezakonit. 2008-08-28 STA 1 2 2 2 3 2 2 0.632 negative 283 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/koncno-deflacija.html Končno deflacija! slovenija, deflacija, inflacija, cena, življenjska, potrebščina Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz, hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje ter zdravje. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta znižale. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta v povprečju znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 odstotka, kar je prvo znižanje cen v mesečni primerjavi letos. Od začetka leta so se cene zvišale za 3,5 odstotka, na letni ravni pa za šest odstotkov, je objavil državni statistični urad. Padec cen naftnih derivatov je k deflaciji prispeval kar 0,6-odstotne točke, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić. Zaradi tega padca so se najbolj znižale povprečne cene v skupini prevoz in stanovanja. Občutno znižana inflacija kot nadaljnje zniževanje brezposelnosti - stopnja brezposelnosti v Sloveniji je ena najnižjih v območju evra - sta po besedah premierja Janeza Janše dobra obeta za hiter razvojni tempo v prihodnosti. Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz za 1,8 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 1,7 odstotka, stanovanje za 1,3 odstotka ter zdravje za 0,8 odstotka. V skupini prevoz so se goriva in maziva v povprečju pocenila za 5,8 odstotka, medtem ko so se v skupini stanovanja tekoča goriva pocenila za 7,9 odstotka. Po besedah Ružićeve, so bila avgusta pričakovana sezonska gibanja, zaradi česar so se znižale cene hrane, predvsem sadja za sedem odstotkov in zelenjave za devet odstotkov. Predvsem zaradi novih akcijskih ponudb so se pocenili še kava, čaj in kakav za 1,7 odstotka, meso za 0,8 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca za 0,7 odstotka ter kruh in drugi izdelki iz žit za 0,5 odstotka. Najbolj pa so se zvišale cene v skupinah rekreacija in kultura v povprečju za 1,1 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 0,7 odstotka in stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka. Avgustovska deflacija je močno vplivala na letno rast cen, saj se je ta znižala na šest odstotkov, medtem ko je še julija znašala 6,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala in znaša v avgustu šest odstotkov, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupinah stanovanje ter gostinske in nastanitvene storitve za 10,4 odstotka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 10,1 odstotka, stanovanjska oprema za 6,4 odstotka, zdravje za pet odstotkov, rekreacija in kultura za 4,9 odstotka ter izobraževanje za 4,6 odstotka. Letna stopnja inflacije v državah članicah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je julija v povprečju znašala štiri odstotke v juniju prav tako štiri odstotke, v državah članicah EU pa 4,4 odstotka v juniju 4,3 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 16,5 odstotka, najnižjo Nizozemska tri odstotke, v Sloveniji pa je bila 6,9-odstotna. Umar Inflacija v Sloveniji se znižuje hitreje kot v območju evra Ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu je hitrejše umirjanje inflacije v Sloveniji v primerjavi s povprečjem območja evra, kjer je inflacija avgusta znašala 3,8 odstotka, pričakovano, ob objavi podatkov o deflaciji v avgustu komentirajo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Foto Reuters Kot pojasnjujejo na Umarju, so imele največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen nižje cene tekočih goriv, ki so se znižale za 0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 odstotkov močnejši kot v povprečju območja evra. Vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih z okoli 150 dolarjev na približno 120 dolarjev za 159-litrski sod odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim območjem evra, je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Kljub umirjanju, medletna inflacija ostaja višja od pričakovane v začetku leta, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov v letošnjem letu. Poleg cen tekočih goriv so avgustovsko deflacijo zaznamovala za ta čas običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave in sadja ter višje cene počitnic, še pojasnjujejo v Umarju. 2008-08-29 STA 4 4 4 0 positive 284 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/paloma-ostaja-brez-pomoci.html Paloma ostaja brez pomoči paloma, poslovanje, rajtmajer, poslovanje, dolgovi, pomoč, država, sanacija Novi predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je dejal, da Paloma nima plodnega in za podjetje zdravega načrta, kako naj se sploh dokapitalizira. 2008-08-29 Ana Turk 1 2 1.5 0.707 negative 285 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zavracanje-konkurence.html Zavračanje konkurence slovenske, železnice, železnica, lobi, konkurenca Železniški lobi, ob podpori Janševe vlade, preprečuje konkurenci, da bi začela voziti po slovenskih tirih. 2008-08-29 Barbara Pance 4 5 4.5 0.707 positive 286 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/aquasava-bo-prenehala-obratovati.html Aquasava bo prenehala obratovati aquasava, likvidacija, jeans V dveh mesecih bodo zaprli tovarno jeansa Aquasavo na Gorenjskem. Na cesti bo zaradi likvidacije ostalo vseh 380 delavcev in delavk. 2008-09-01 Ana Turk 1 2 2 1 2 1 1.5 0.548 negative 287 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zeleznice-v-dolgovih.html Železnice v dolgovih železnice, dolgovi, krediti, minus, promet Vsak Slovenec bi moral državi podariti 150 evrov, če bi hoteli sanirati železniški dolg v višini 260 milijonov evrov, ki so ga železničarji pridelali s krediti in majhnim prometom. 2008-09-02 Barbara Pance 1 1 1 0 negative 288 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/umrl-bata-kralj-cevljev.html Umrl Bata, kralj čevljev bata, čevlji, češka, obutev, kanada, praga Tomaš J. Bata, lastnik legendarnega proizvajalca obutve, je umrl v 93. letu starosti. Podjetje, ki ga je s Češke preselil v Kanado, je vodil več desetletij. Tomaš J. Bata je bil rojen leta 1914. Šolal se je v Angliji, leta 1948 pa je emigriral v Kanado, kjer se je začela nova era uspešnega podjetja. Zapustila nas je ena največjih osebnosti našega časa, je dejal češki predsednik Vaclav Klaus ob novici o smrti velikega rojaka Tomaša J. Bate. Lastnik legendarnega obutvenega podjetja je v 93. letu starosti umrl v bolnišnici v Torontu. Tomaš J. Bata je podjetje prevzel v tridesetih letih 20. stoletja od svojega očeta, ki je obutveno podjetje ustanovil leta 1894 v mestu Zlin na vzhodu Češke. Bata se je močno uveljavila, ko je med 1. svetovno vojno izdelovala vojaško obutev. Po koncu 2. svetovne vojne je na Češkoslovaškem prišlo do nacionalizacije lastnine, zato je Tomaš J. Bata sedež podjetja preselil v kanadski Toronto in ga rešil pred verjetnim propadom. Tomaš J. Bata je bil na čelu podjetja več desetletij. Z ženo Sonjo sta imela sina in tri hčere. Bata ima 40 tovarn v 26 državah, več kot 5000 trgovin in 40.000 zaposlenih. Tomaš Bata se je izkazal kot mož z močnim socialnim čutom, je pionir socialnega skrbstva in programov za socialno napredovanje, ta njegova vodila so še zdaj temelj organizacije, ustanovil pa je tudi dobrodelni sklad sklad Tomaša Bate. 2008-09-02 L.H. 4 4 4 0 positive 289 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/zavarovalnica-triglav-s-torkom-na-borzi.html Zavarovalnica Triglav s torkom na borzi zavarovalnica, triglav, delnica, borza, trgovanje V Zavarovalnici Triglav so prepričani, da bo to ena bolj prometnih delnic na borzi. Do sedaj se je z delnicami trgovalo na sivem trgu, cena pa je bila okoli 60 evrov za delnico. Svečana izročitev listine o uvrstitvi delnice Zavarovalnice Triglav na borzo. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je danes predsedniku uprave Zavarovalnice Triglav Andreju Kociču izročil listino o uvrstitvi na borzo. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo to ena bolj prometnih delnic na borzi, medtem ko je Kocič napovedal večjo preglednost trgovanja z delnico. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič Z delnicami Zavarovalnice Triglav se trenutno trguje na neorganiziranem trgu. Tudi v preteklosti se je s to delnico intenzivno trgovalo, vendar na sivem trgu, je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani dejal Simoneti ter napovedal, da lahko v bodoče pričakujemo veliko bolj pregledno trgovanje in oblikovanje cene te delnice. Uvrstitev Zavarovalnice Triglav na organizirani trg je zagotovo pomemben dogodek predvsem za več kot 30.000 malih delničarjev, je še menil Simoneti. Kot je dejal, lahko pričakujejo bolj pregledno poslovanje v tej delniški družbi, ki jo še vedno obvladuje država. Na kakšni ravni bi se lahko na borzi oblikovala cena delnice Zavarovalnice Triglav, s katero se na sivem trgu trenutno trguje po okoli 60 evrov, Kocič ni želel ugibati, povedal pa je, da knjigovodska vrednost trenutno znaša 26 evrov. 2008-09-08 STA 3 3 3 0 neutral 290 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/5-5-odstotna-gospodarska-rast.html Pričakovana umiritev gospodarske rasti gospodarska, rast, maja, bednaš, statistični, urad, umar, urad, mikroekonomske, analize, inflacija V drugem četrtletju je Slovenija zabeležila 5,5-odstotno gospodarsko rast. Tako po Janševih besedah ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva. Slovenija je v letošnjem drugem četrtletju zabeležila na letni ravni 5,5-odstotno gospodarsko rast, so sporočili iz državnega statističnega urada. Gospodarska rast v drugem četrtletju se je ohranila na razmeroma visoki ravni prvega trimesečja. V primerjavi z lanskim letom, ko je bila gospodarska rast 6,8-odstotna, je prišlo do pričakovane umiritve na razmeroma visoki ravni, ocenjuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Tudi premier Janez Janša je sporočil, da je bila tudi v drugem četrtletju gospodarska rast krepko čez pet odstotkov , prav tako je brezposelnost v zadnjem mesecu še upadla. Glede na to po njegovem praktično ni nobenih znakov za hitro ohlajanje gospodarstva. Po besedah premiera je tako ustvarjena neka solidna osnova, na podlagi katere lahko nadaljujemo s to rastjo. Struktura rasti z razvojnega vidika je bila še naprej ugodna, je dejala namestnica direktorja Umar Maja Bednaš. Najpomembnejša dejavnika rasti sta ostala izvozna in investicijska dejavnost. Rast končne domače potrošnje, ki je bila že v prvem četrtletju zmerna, se je v drugem četrtletju še upočasnila. Rast izvoza se je v drugem četrtletju nekoliko okrepila, podobno pa tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila pospešitev predvsem posledica vpliva letošnje drugačne razporeditve velikonočnih praznikov kot lani. V gradbeništvu je prišlo do nižje rasti dodane vrednosti. Foto Reuters Podatki o rasti predelovalnih dejavnostih in celotnega bruto domačega proizvoda, prilagojeni številu delovnih dni, za drugo četrtletje že nakazujejo pričakovano postopno upočasnitev. Rast investicij v osnovna sredstva se je v primerjavi s prvim četrtletjem umirila s 16,9 odstotka na devet odstotkov. Upočasnitev je bila prisotna v vseh segmentih investicij, najizraziteje na področju nestanovanjske gradnje, ki je lani sicer naraščala najhitreje. To je vplivalo tudi na nižjo rast dodane vrednosti v gradbeništvu, ki pa ostaja najhitreje rastoča dejavnost. Med storitvenimi dejavnostmi še naprej hitreje rastejo tržne kot javne storitve, izjema je le gostinstvo, kjer je bil v drugem trimesečju zabeležen rahel upad dodane vrednosti. Kot je še povedala Bednaševa, upočasnitev letošnje gospodarske rasti v veliki meri sledi pomladanski napovedi, kjer so pričakovali, da bo gospodarska rast v letošnjem letu približno tretjino nižja od lanske. Ekonomisti pozitivno o gospodarski rasti Kot je povedal France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, rast temelji pretežno na investicijah, trgovini in na finančnem posredništvu, medtem ko se pri predelovalnih dejavnostih po pričakovanju umirja. Glede na zelo močan investicijski ciklus je pričakovati, da se bo gospodarska rast nadaljevala, je poudaril Križanič in dodal, da bo gospodarska rast na letni ravni visoka, zanesljivo bo nad štirimi, lahko tudi nad petimi odstotki . Art Kovačič z Inštituta za ekonomske raziskave pa je doseženo gospodarsko rast ocenil kot krasen dosežek in dodal, da je za slovensko ekonomijo vse, kar je nad petimi odstotki, krasno . Po njegovem je Slovenija že na takšni ravni Evropske unije, da ne more več pričakovati tako visokih stopenj rasti, kot se dogaja zdaj. Kot je še povedal, lahko Slovenija ob koncu leta na letni ravni doseže štiriodstotno gospodarsko rast, v krajših obdobjih pa je ta lahko tudi 5,5-odstotna ali šestodstotna. Na letni ravni pa petodstotne rasti ne bomo dosegli, je še poudaril Kovačič. 2008-09-10 STA 3 3 3 0 neutral 291 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/direktor-rizanskega-vodovoda-ponudil-odstop.html Direktor Rižanskega vodovoda ponudil odstop rižana, vodovod, odstop, direktor, zdravko, hočevar, fekalije, vdor, voda Direktor RVK Zdravko Hočevar je svoj odstop ponudil zaradi objektivne odgovornosti pri julijskem vdoru fekalne vode v vodovodno omrežje na območju Pirana in Bernardina. Direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar desno. Skupni stroški posledice vdora fekalne vode v vodovodno omrežje, ki se je junija letos zgodil na območju Pirana in Bernardina, znašajo prek 175.000 evrov, pri čemer niso upoštevane morebitne odškodnine v primeru tožb. Direktor družbe Rižanski vodovod Koper RVK Zdravko Hočevar je danes zaradi objektivne odgovornosti ponudil svoj odstop. Vsa odgovornost je na meni. Zadevo sicer raziskuje tudi policija, ki ugotavlja morebitno malomarnost, vendar verjamem, da so se sodelavci protokolov strogo držali, je povedal Hočevar. O njegovem odstopu naj bi odločali na jutrišnji seji nadzornega sveta in ponedeljkovi skupščini družbe. Do vdora fekalne vode je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi. Foto Reuters Do vdora fekalne vode v vodovodno omrežje je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki jo je Rižanski vodovod Koper izvajal na območju občine Piran. Strokovnjaki z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko menijo, da je dogodku botrovala kombinacija več vzrokov. Izpusta dveh blatnikov, ki se nahajata na območju vdora, sta bila fizično zamašena, zaradi česar je prihajalo do stalnega zamakanja z mikrobiološko močno obremenjenimi tujimi podtalnimi vodami. Morebitni odstop tesnila v eni ali več spojkah vodovodne cevi, vpliv bibavice, najdene okvare vodovodne cevi in dejstvo, da se vodovodna cev nahaja v območju depresije, so omogočili fekalnim vodam, da so vdrle v vodovodni sistem. Sanacija je stala 100.000 evrov Sanacija nastale okvare je vodovod stala približno 100.000 evrov, nekaj več kot 75.000 evrov pa znašajo stroški izpada realizacije, ugotavljajo na Rižanskem vodovodu. Dodajajo, da bodo stroški v primeru izgubljenih tožb znatno višji. Prizadeti občani so bili ob dogodku nezadovoljni predvsem s pomanjkljivim in nepravočasnim obveščanjem o oporečni vodi. Trdijo namreč, da so skoraj ves teden pili fekalije, ne da bi vedeli za to. Večje število jih je zaradi tega utrpelo prebavne motnje. 2008-09-11 STA 2 2 2 0 negative 292 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/atvp-tozi-istrabenz.html ATVP toži Istrabenz atvp, istrabenz, agencija, za, trg, vrednostnih, papirjev, skupščina Lastniki Istrabenza niso spoštovali odločbe ATVP o odvzemu glasovalnih pravic, zato je agencija vložila tožbo. Ker šest lastnikov Istrabenza na avgustovski skupščini ni spoštovalo odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP o odvzemu glasovalnih pravic, je ta na koprskem okrožnem sodišču vložila tožbo, s katero zahteva razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine družbe Istrabenz z dne 28. avgusta, ki brez uresničevanja glasovalne pravice s strani družb, katerim je z odločbo prepovedala uresničevanje le-teh, ne bi bili sprejeti, so pojasnili na ATVP. ATVP izpodbija sklepe skupščine Istrabenza. V Istrabenzu uradno o morebitni vloženi tožbi s strani ATVP še nismo bili obveščeni, zato jo težko komentiramo. Istrabenz ATVP je v začetku julija ugotovila, da družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Daimond, Finetol in Fidina delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Vse skupaj so namreč imele v Istrabenzu skupaj 49,41-odstotni delež, zato jim je agencija 3. julija z odločbo prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Vendar so na skupščini lahko glasovale vse delnice Istrabenza. Predsedujoči skupščine je namreč ugotovil, da so omenjena podjetje znižala svoj lastniški delež pod delež, ki ga ima največji, tretjinski lastnik Istrabenza, družba Petrol, ki je lani objavila prevzemno ponudbo za Istrabenz. Kot so danes pojasnili na ATVP, pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic po omenjeni odločbi velja do izstavitve prevzemne ponudbe ali do znižanja skupnega deleža teh družb v ciljni družbi pod prevzemni prag, torej 25 odstotkov. O vloženi tožbi ATVP piše časnik Delo, ki ob tem navaja, da so lastnice pridobile pravno mnenje tega časniku ni uspelo preveriti , ki se sklicuje na zakonsko izjemo obveznost objave prevzemne ponudbe ne velja, če v družbi obstaja lastnik, ki ima večji lastniški delež. V Istrabenzu ima Petrol 32,6-odstotni delež, torej skupini podjetij, ki so v postopku pred ATVP, po tej razlagi ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, sklepa Delo. Delničarji Istrabenza so na omenjeni skupščini podprli nasprotni predlog Petrola o izplačilu dividend v višini 3,79 evra bruto, v nadzorni svet pa po številnih protipredlogih niso izvolili nobenega člana, tako da je eno mesto člana nadzornikov Istrabenza še vedno prazno. Že na skupščini so bile napovedane tudi izpodbojne tožbe. Tako so predstavniki Petrola napovedali izpodbojno tožbo na izglasovane sklepe o podelitvi razrešnice upravi in nadzornikom ter izbiri revizorja, družbe KPMG Slovenija, delničar Finetol pa izpodbojno tožbo na izglasovan nasprotni predlog o višini dividende. Uprava in nadzorni svet sta predlagala dividende zgolj v višini 72 centov. 2008-09-12 STA / Š.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 293 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-mol-odvzela-koncesijo-javni-razsvetljavi.html Bo MOL odvzela koncesijo Javni razsvetljavi javna, razsvetljava, jankovič, koncesija, prodaja, enlux, mol Po spremembi lastniške strukture v Javni razsvetljavi je Janković podjetju napovedal odvzem koncesije. Jankovič je želel povečati lastniški delež MOL v podjetju Javna razsvetljava. Potem ko se je spremenila lastniška struktura v podjetju Javna razsvetljava, ki skrbi za osvetlitev Ljubljane, je MOL vložila tožbo za razdrtje dvajsetletne koncesijske pogodbe s tem podjetjem. Interese za povečanje deleža v podjetju je imela namreč tudi mestna občina, vendar je uprava deleže prodala tako, da ima sedaj podjetje Enlux lastniški delež 51,15 odstotka, občina pa ima v lastni 43,7 odstotni delež. Župan MOL Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci ponovil, da ima MOL razlog za prekinitev koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo v primeru spremembe lastniške strukture. Poleg tega pa je napovedal, da bodo 29. septembra na seji mestnega sveta predlagali, da urejanje javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest prevzame podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v 100-odstotni lasti mestne občine. Vsa natolcevanja o zasebnem interesu so zato smešna, je dejal. Nekdanji zaposleni v Javni razsvetljavi dobivajo nove pogodbe Medtem pa zaposleni v delovni enoti cestne signalizacije v podjetju Javna razsvetljava, ki so pred dnevi dali odpovedi delovnega razmerja, danes prejemajo pogodbe o zaposlitvi v podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana. To bo oktobra začelo opravljati javno službo cestne signalizacije. Danes je dan, ko vročamo pogodbe o zaposlitvi za tiste, ki bodo želeli priti v naše podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Janković. Gre za približno 35 ljudi. V času do odvzema koncesije je Javna razsvetljava dolžna opravljati omenjeno javno službo. Čeprav ima podjetje zdaj 20 do 30 zaposlenih manj kot prej, je župan prepričan, da ne bo težav. Prenos koncesije na Ljubljanska parkirišča in tržnice sicer po Jankovićevem pojasnilu ni potreben. Prekinitev koncesijske pogodbe pomeni za Javno razsvetljavo vmešavanje politike V družbi Javna razsvetljava so prepričani, da gre pri poskusu prekinitve koncesijske pogodbe in prenosa delovanja urejanja javne razsvetljave in vzdrževanja občinskih cest za grobo vmešavanje politike v gospodarstvo, ki ji botruje osebni interes vodilnih v Mestni občini Ljubljana MOL. V zvezi z zagroženo odpovedjo koncesijske pogodbe so v Javni razsvetljavi opozorili, da so takšne grožnje brez vsakršne pravne osnove. Za njeno odpoved je namreč potrebno v sodnem sporu dokazati morebitno kršenje pogodbenih zahtev, do pravnomočnega sklepa pristojnega sodišča pa so takšne grožnje neumestne in preuranjene. Ne glede na aktualno dogajanje tako uprava kot lastniki družbe verjamejo v trdnost družbe, navajajo v sporočilu za javnost. To nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je prošnjo za prekinitev delovnega razmerja navkljub hudim pritiskom od zunaj podpisalo manj kot dvajset ljudi, na mesto katerih v družbi že zaposlujejo nove kadre, ki bodo prevzeli njihove delovne zadolžitve, so še sporočili. Jankovič pri prodaji očital kršenje koncesijske pogodbe in prikrivanje informacij 2008-09-16 STA / P.J. 3 2 2 2.333 0.577 negative 294 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/jat-pred-stecajem.html Jat pred stečajem stečaj, jat, airways, odpuščanje, letalski, prevoznik Srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. V družbi so že uvedli stroge varčevalne ukrepe, začela so se tudi odpuščanja. Beograjski časnik Press poroča, da nekdaj jugoslovanskemu danes pa srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. Direktor družbe Sašo Vlaisavljević je za časnik povedal, da so že prizemljili tretjino letal, omejili postrežbo na letalih, uvedli varčevalne ukrepe in začeli z odpuščanji. Zaradi naraščajočih stroškov bo družba z oktobrom ohranila poslovanje le še z devetimi letali namesto z dosedanjimi 15, je povedal prvi mož državnega podjetja. Cena goriva trenutno v celotnih stroških predstavlja več kot 40 odstotkov, potem ko je imela v istem času lani le 25-odstotni delež. Jat ima približno 250 milijonov evrov dolgov in razmeroma veliko zaposlenih, 1900. Letala so stara do dve desetletji. Jat, ki še vedno odplačuje 13 milijonov evrov dolga za gorivo iz obdobja med letoma 2001 do 2005, vsak mesec plača štiri milijone evrov samo za kerozin, to pa je težava, ki je vodstvo družbe ne more rešiti samo, zato je že zahtevalo sestanek z vlado, je povedal Vlaisavljević. Jat je prisiljen tudi močno omejiti postrežbo na letalih, poleg tega so zmanjšali predstavniško mrežo v tujini. Medtem ko je imela družba pred letom dni v tujini 49 predstavnikov, jih bo imela z oktobrom le še 27, torej skoraj polovico manj. Srbska vlada je konec julija objavila razpis za privatizacijo 51 odstotkov Jata ter minimalno ceno postavila pri 51 milijonih evrov, a doslej ni še nihče pokazal zanimanja. 2008-09-17 STA / U.Z. 1 1 3 2 2 2 1.833 0.753 negative 295 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/srbi-popustili.html Srbi popustili dražba, nepremičnina, srbija, slovenija, agencija, privatizacija, prodaja, premoženje, podjetje Srbska agencija za privatizacijo je odpovedala prodajo nepremičnin slovenskih podjetij. Zunanji minister Rupel je z njihovo odločitvijo zadovoljen. Srbski zunanji minister Vuk Jeremić in Dimitrij Rupel. Dražba nepremičnin slovenskih podjetij v Srbiji, ki jo je srbska agencija za privatizacijo sprva napovedala za september in zatem prestavila na oktober, je dokončno odpovedana, je danes novinarjem v Ljubljani povedal minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. Na seznamu za prodajo je bilo premoženje približno 20 podjetij. Rupel je odločitev srbskih oblasti označil za pomemben prispevek k prizadevanjem za rešitev tega vprašanja. S tem se je rešil spor, ki je trajal kar nekaj tednov, je dejal ter spomnil, da je srbska agencija za privatizacijo želela prodati nepremičnine slovenskih podjetij na dražbah. To je v nasprotju z določili priloge G sporazuma o vprašanjih nasledstva, ki so ga vse države naslednice nekdanje Jugoslavije podpisale leta 2001 na Dunaju, je opozoril. Slovenska diplomacija je v obdobju od letošnjega marca večkrat protestirala proti nameri srbske agencije, med drugim je v Beograd poslala štiri protestne note, tudi Rupel je bil večkrat v stikih s srbskim kolegom Vukom Jeremićem. Srbska vlada je po intenzivnih prizadevanjih naše diplomacije razumela, da so naša stališča utemeljena, je danes komentiral Rupel. Foto Črt Butul Zunanji minister je napovedal, da bo omenjena problematika zdaj na dnevnem redu že napovedanega sestanka visokih predstavnikov za nasledstvo, ki bo predvidoma konec septembra. Slovenija bo na njem predlagala, naj v okviru odbora pride do sporazuma med slovensko in srbsko stranjo o tem, kako razumeti omenjeno prilogo sporazuma, je napovedal Rupel. Na zunanjem ministrstvu so že prejeli nekaj zahval v zvezi z odpovedjo dražbe. Med njimi so tudi tisti, ki so se v preteklosti kritično izražali do prizadevanj slovenske diplomacije za rešitev tega problema, je dejal Rupel ter kot primer navedel podjetji Iskra in Birostroj. Po nepopolnih podatkih zunanjega ministrstva so bila na seznamu srbske agencije za prodajo na preklicani dražbi tudi naslednja podjetja s slovenskim premoženjem Stogram s sedežem v Zrenjaninu, Inter-Konim, Beometalna, Isel, V & V Co, Drvokomerc, EI Era, Birostroj, Vektor in Iskra Commerce s sedežem v Beogradu, Frigo-Srem s sedežem v Irigu ter Interpan in Autotrading Pan iz Novega Sada. 2008-09-18 STA / M.M. 3 2 4 3 3 3 3 0.632 neutral 296 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avstralci-s-svojim-nebesnim-orjakom.html Avstralci s svojim 'nebesnim orjakom' qantas, airbus, letalo, a380 Avstralski letalski prevoznik Qantas je postal tretja družba, ki se lahko povali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Kriza v industriji jih ne skrbi, zato nestrpno pričakujejo še 19 orjakov. V svoji floti imajo letalo Airbus A380 Singapore Airlines, Emirates Airlines in po novem tudi Qantas. Po Singapore Airlines in Emirates Airlines je avstralska letalska družba Qantas postala tretji letalski prevoznik na svetu, ki se v svoji floti lahko pohvali z največjim potniškim letalom Airbus A380. Predsednik družbe Geoff Dixon je v francoskem mestu Toulouse pričakal predajo novega revolucionarnega letala , ki ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov. Družba Qantas bo za večje udobje potnikov število sedežev sicer zmanjšala na 450. Od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332. Na letalu A380 je 525 sedežev, za Qantas pa so pri Airbusu razporeditev nekoliko predelali za večje ugodje potnikov. Čeprav podražitve nafte in finančne krize močno vplivajo na letalsko industrijo, pa v družbi Qantas niso zaskrbljeni in nestrpno pričakujejo še ostalih 19 naročenih letal. Premišljujejo pa celo o možnosti, da bi naročili še več Airbusovih največjih potniških letal, in celo o tem, da bi floto okrepili tudi z nekaj srednje velikimi letali nove generacije A350. Kot pojasnjujejo, v zadnjih štirih tednih niso zaznali zmanjšanja števila potnikov. 2008-09-20 Reuters/STA 5 5 5 0 positive 297 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/gorivo-bo-cenejse.html Pocenitev goriv nafta, bencin, derivat, sprememba, cena, gorivo Za liter 95-oktanskega bencina boste po novem odšteli 1,114 evra, medtem ko boste za 98-oktanski bencin odšteli 1,130 evra na liter. Po cenah goriva, ki so se vzpenjale v nebo, sedaj prihaja dobra novica cenejši naftni derivati. Iz Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,027 evra na 1,114 evra na liter, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila se bosta tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra na liter, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Svetovni trgi nafta tudi za 25 dolarjev dražja Pri nas se je gorivo torej pocenilo, sodček nafte pa se je na svetovnih trgih podražil tudi za 25 dolarjev. 159-litrski sod stane tudi že 130 dolarjev. Nafta se je po mnenju analitikov podražila zaradi napovedanih ukrepov ameriške vlade za rešitev finančnega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Zato so vlagatelji začeli iskati varne naložbe, med drugimi nafto. 2008-09-22 U.Z./R.E. 4 4 4 4 4 3 3.833 0.408 positive 298 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dodatne-delnice-za-zveste.html Dodatne delnice za zveste nkbm, mali, vlagatelji, bonus, delnica, dokapitalizacija Skoraj 100 tisoč malih vlagateljev bo dobilo bonus delnice NKBM v vrednosti 22,43 evra. Na njihove račune jih bodo vpisali avtomatično. Za dokapitalizacijo 19,5 evra na delnico 2008-09-22 STA 5 4 4.5 0.707 positive 299 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/blisc-in-beda-eu.html Blišč in beda EU revšina, eu, hrana, delavci, plače Po ocenah strokovnjakov je deset odstotkov prebivalcev EU tako revnih, da si lahko privoščijo topel obrok z mesom ali ribami le vsak drugi dan. V Evropski uniji je po podatkih strokovnjakov več kot 34 milijonov ljudi, ki si lahko topel obrok z mesom ali ribami privoščijo le vsak drugi dan. Zaradi vse višjih cen osnovnih življenjskih potrebščin se na evropske centre za socialo po pomoč obrne vse več ljudi. Tovrstna situacija ni značilna samo za Bolgarijio in Romunijo, kjer je revščina zelo izrazita, ampak tudi za druge bolj bogate evropske države. 500 milijonov za lačne Evropska unija se je prav zaradi vse večje revščine odločila, da nameni več sredstev za revnejše prebivalstvo. V naslednjem letu bo tako za odpravo revščine namenila 500 milijonov evrov in bo s pomočjo humanitarnih organizacij razdeljevala hrano po vsej EU. To je konkreten način, kako lahko EU pomaga nesrečnim ljudem v naši družbi, je dejala komisarka EU za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Podražitve hrane so prizadele mnogo ljudi. Potrebno je povečati sredstva, da pomagamo čim večjemu številu ljudi, je še povedala. Poudarila je, da bodo hrano za revne ljudi delili iz zalog ali pa jo bodo preko javnih razpisov kupovali na trgu. Kdo največ dela Največ časa na delovnem mestu preživijo delavci v novih članicah EU, medtem ko stare članice omogočajo svojim delavcem več letnega dopusta in manj delovnih ur. Po podatkih Eurofonda imajo najdaljši delovnik prebivalci v Romuniji in Bolgariji, ki na teden delajo tudi več kot 41, 7 v Nemčiji pa 41, 1 ure tedensko. Raziskava je tudi pokazala, da delavci v starih članicah delajo v povprečju 39, 5 ure tedensko, medtem ko v novih članicah, med katerimi so Slovenija, Bolgarija, Madžarska, Romunija, Poljska in druge, pa 40, 6 ure tedensko. 2008-09-23 D.Š. 3 2 2.5 0.707 neutral 300 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vecina-delavcev-je-iz-bih.html VIDEO Odpuščali bodo predvsem tujce renault, odpuščanje, revoz, tujec Od 200 delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, jih je 80 odstotkov tuja delovna sila, so pojasnili v Revozu. V Revozu izdelujejo Twinga in Clio Storia. Velika večina delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, je del tuje delovne sile, je pojasnila tiskovna predstavnica novomeškega Revoza Nevenka Bašek Zildžovič. Od 200 delavcev, ki jih bodo zaradi zmanjšane proizvodnje morali odpustiti, jih je 20 odstotkov zaposlenih za določen čas, preostalih 80 odstotkov pa je delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki so jih zaposlili preko posredniških agencij. Kot je še povedala Bašek Zildžovičeva, je v zadnjem času manj povpraševanja po Renaultovih modelih, ki jih izdelujejo v Revozu Twingo in Clio Storia, zato so morali proizvodnjo zmanjšati z 900 na 750 avtomobilov na dan. Foto Dare Čekeliš Zmanjšanje proizvodnje so v Revozu po besedah Bašek Zildžovičeve pričakovali, saj se povpraševanje v avtomobilski industriji giblje ciklično. Da je povpraševanje ciklično in zato ni razloga za skrb, je povedal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Poleg tega je povpraševanje po modelih, ki ju izdelujejo v Revozu, upadlo manj kot pa drugih modelov, tako da jo je Revoz odnesel veliko boljše kot pa nekatere druge tovarne . Pojasnila je tudi, da ta dva modela izdelujejo le v Revozu, tako da ni možno, da bi zmanjšali proizvodnjo v Revozu na račun drugih podjetij. Bašek Zildžovičeva tudi pravi, da odpuščanje v Revozu ne sodi v plan odpuščanja 6000 delavcev, ki so ga na Renaultu napovedali že pred časom. V Renaultu v sredo napovedali odpuščanje Že v sredo so v Revozu napovedali, da bodo zaradi poslabšanih razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu, do katerega je prišlo v zadnjem obdobju, morali prilagoditi obseg proizvodnje. Dnevno proizvodnjo bodo tako s trenutnih 900 vozil zmanjšali na 750 vozil na dan. To bodo, kot so sporočili, dosegli s prehodom s sedanjih treh polnih izmen na dve izmeni in pol, zaradi česar bodo morali zmanjšati število zaposlenih v nočni izmeni za okoli 200 oseb. Prehod na polovično nočno izmeno bodo v Revozu izvedli dva meseca prej, kot je bilo načrtovano, saj je bil prvotno predviden 1. januarja 2009. Kot so še poudarili v Revozu, prilagajanje proizvodnih količin ne sodi v okvir Renaultovega plana prostovoljnih odhodov, ki ga je Renault objavil konec julija, in se ne bo nanašalo na sodelavce s pogodbo za nedoločen čas. V Franciji je Renault napovedal, da bodo odpustili 6000 oseb V Revozu bodo proizvodnjo zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja na trgu. Renault je v Franciji in drugod po Evropi že pred časom napovedal, da bodo odpustili 6000 ljudi, od tega 4000 v Franciji. S tem ukrepom želi francoski proizvajalec avtomobilov postati bolj konkurenčen. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev. Renault, ki v Franciji trenutno zaposluje 41.000 ljudi, se spopada s posledicami medlega povpraševanja na domačem in evropskem trgu. Zato nameravajo v letu 2009 prihraniti 350 milijonov evrov in 500 milijonov evrov v letu 2010. V Renaultu so pojasnili, da je evropski avtomobilski trg zasičen, rastoči trgi so drugje. V Franciji Renault proizvede več kot milijon vozil letno, proda pa le 650.000. 2008-09-25 P.J. 2 2 2 0 negative 301 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/optimizem-za-iskraemeco.html Optimizem za Iskraemeco iskraemeco, kranj, iscraemeco, odpuščanje, delavec, zaposlen Velikih odpuščanj v Kranjskem podjetju Iskraemeco za zdaj ne bo, bodo pa v naslednjih letih zmanjšali število zaposlenih. Strah, da je ogroženih 500 delovnih mest, je torej odveč. 2008-09-25 Brigita Potočnik 3 3 3 0 neutral 302 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/moje-besede-so-vzeli-iz-konteksta.html 'Moje besede so vzeli iz konteksta' paloma, pergar, krašča, sojenje, sodišče, dokapitalizacija Nekdanjo članico Palomine uprave Pergerjevo zaradi razžalitve toži nekdanji svetovalec Uroš Krapša. Od nje zahteva odškodnino in opravičilo. Na mariborskem okrožnem sodišču je stekel postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Očita je žaljive izjave v članku v Financah, ki je bil objavljen 16. julija lani. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, je takrat izjavila Pergerjeva. Pergerjeva najverjetneje ne namerava ostati v Palomi. Poslov še ni v celoti predala, saj morajo biti pred tem izpolnjeni določeni pogoji, kot pa je dejala sama, z načrti sedanje uprave ni kompatibilna, zato v podjetju najbrž nima kaj početi. Po mnenju Krapšovega odvetnika Borisa Milete je šlo za žalitev njegovega klienta. Njena ovadba je pozneje padla, in medtem ko je sama ostala v podjetju, je Krapša ostal brez službe, zato v zasebni tožbi od Pergerjeve zahteva 10.000 evrov odškodnine in opravičilo za izrečene besede. Pergerjeva, ki je sodišču med drugim navedla, da njena trenutna plača znaša okoli 10.000 evrov bruto oz. približno 5.200 evrov neto, je po razpravi zavrnila kakršnokoli krivdo, kar bo, če bo potrebno na sodišču tudi dokazala, saj naj bi vlagatelj tožbe v obtožnici njene izjave vzel iz konteksta. Delavci opozarjajo na nujnost dokapitalizacije Po daljšem dopustu in bolniškem stažu se je Pergerjeva vrnila v Palomo. V svetu delavcev se tega niso razveselili, saj med njimi ni več zaželena. Zoper njo, Marina, Pečeta in ostale, ki so prispevali h klavrnemu stanju, bodo zahtevali odškodninsko odgovornost. Medtem pa je Svet delavcev Palome v informatorju, ki je namenjen vsem zaposlenim, znova izpostavil napačne poteze dosedanjih uprav omenjene družbe iz Sladkega Vrha, zaradi katerih je podjetje danes na robu propada. Kot je poudaril organ, ki ga vodi Jože Korotaj, sicer tudi delavski predstavnik v nadzornem svetu, je dokapitalizacija nujna. Brez dokapitalizacije se družbi Paloma in vsem zaposlenim, našim družinskim članom in vsem tistim, ki so povezani s Palomo, kmalu in resnično obetajo zelo slabi časi, so poudarili in dodali, da ni nobenega dvoma, da je na sedanje stanje podjetja poleg nekdanje uprave pod vodstvom Matilde Strasser najbolj negativno in negospodarno s Palomo ravnala prav uprava, ki sta jo pod nadzorom Bojana Pečeta vodila Pergarjeva in Danilo Marin, veliko gospodarske škode pa je še pred tem povzročila uprava Aleša Mikelna. Sicer pa so predstavniki sveta delavcev v četrtek po telefonu govorili s prvim možem Kapitalske družbe Urošem Rožičem, ki naj bi jim ustno zagotovil, da v Palomi ne bo prišlo do črnega scenarija, enako informacijo pa naj bi jim potrdil tudi direktor Slovenske odškodninske družbe Marko Pogačnik. Kot poudarjajo, z ustnimi zagotovili doslej nimajo najboljših izkušenj, zato bodo prihodnji teden skupaj s sindikatom Paloma Pergam na novinarski konferenci javnosti sami predstavili problematiko Palome. 2008-09-26 STA / U.Z. 2 2 2 0 negative 303 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/po-hrani-in-elektriki-se-komunala.html Po hrani in elektriki še komunala podražitev, hrana, elektrika, denar, komunala Poleg hrane, ki se je že in se bo še dražila, ter napovedanih podražitev elektrike se nam obetajo še višje cene komunalnih storitev. 2008-09-27 T.V/E.K 1 2 1.5 0.707 negative 304 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ameriska-vlada-bo-odkupila-slaba-posojila.html Z načrtom za rešitev ne bo nič ameriška, ekonomija, gospodarstvo, zda, tečaji, delnica, borza, kriza, denar, banka, vlada, pomoč, osnutek, zakon Ameriški predstavniški dom je zavrnil načrt za rekordno pomoč bankam, ki so se znašle v krizi. Borzni ineksi na Wall Streetu so takoj padli. 2008-09-29 STA/Reuters / B.S./Š.Z./D.L. 1 2 1.5 0.707 negative 305 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tudi-prodaja-cokolesnika.html Tudi prodaja čokolešnika? droga, kolinska, oetker, citronka, blagovne, znamke, prevzem, regina Po prodaji arga in tomatina, viki kreme, salatine, regine, citronke, sladkega prahu naj bi moralo do konca leta Kolinsko zapustiti 300 delavcev. 2008-09-29 Anja Zupanc 1 2 1.5 0.707 negative 306 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadaljna-rast-cen-ni-upravicena.html Podražitve niso upravičene cene, podražitve, kmetijstvo Medtem ko se napovedi novih podražitev kar vrstijo, kmetijsko ministrstvo opozarja, da so se v zadnjem obdobju odkupne cene večine kmetijskih proizvodov znižale. Kljub temu, da je cena pšenice padla, se cene kruha niso znižale. Že v prihodnjih dneh naj bi se v Sloveniji za 15 odstotkov podražilo meso in mesni izdelki, do konca leta pa  še kruh, testenine in moka. Komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je zaradi podražitve hrane v mnogih državah EU v času, ko so cene osnovnih kmetijskih surovin pričele padati, že opozorila trgovce s hrano. Kot pravi komisarka, jih bo Evropska komisija z vsemi možnimi regulatorji nadzorovala. V kolikor bo prišlo med trgovci do kartelnega dogovarjanja glede neupravičenega zviševanja cen, je komisarka napovedala ukrepanje. Ob tem je izrazila presenečenje, da se cene kruha niso znižale, čeprav je cena pšenice padla. Nadaljnja rast cen ni upravičena, je zatrdila, saj osnovne surovine prispevajo le 10 odstotkov h končni ceni kruha. Nižje cene pšenice, koruze, mesa, ... Cene hrane so se v Sloveniji v prvi polovici leta povišale za 3,9 odstotka, lani v enakem obdobju za dobrih 5 odstotkov. K skupni inflaciji tega obdobja so podražitve hrane prispevale 0,6 odstotne točke. Kljub relativno visokim cenam pšenice v lanskem letu in umiritvi njihove rasti v prvi polovici letošnjega leta, se cena pšenice v Sloveniji giblje na med devet do 15 odstotkov nižji ravni kot v enakem obdobju lanskega leta. V primerjavi z lani je nižja tudi cena koruze, in sicer za dobrih 26 odstotkov. Skorajda dramatično so padle cene krmnih žit zaradi njihove izjemne ponudbe v EU v letošnjem letu. V primerjavi z EU so v Sloveniji nižje tudi odkupne cene mesa. Globalno gledano se cene kmetijskih surovin v tem letu umirjajo, napovedi pa so prav tako pomirjujoče. Cene kmetijskih proizvodov bodo sicer višje tudi v bodoče, vendar nižje kot v letu 2007/2008. Cenovni pritisk na cene kmetijskih proizvodov je bil v zadnjem letu sprožen predvsem zaradi izpada ponudbe kot posledica vremenskih dejavnikov, pospešene rasti porabe zaradi rekordne ekonomske rasti v državah v razvoju, izrazite podražitve energentov in spremembe kmetijskih politik. Gibanje cen žit naj bi bilo tudi v prihodnje močno odvisno od gibanja cen goriv. Julija so bile cene proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu v primerjavi z lanskim julijem višje v povprečju za 35 odstotkov. Najbolj so se zvišale cene gnojil v povprečju za 121 odstotkov, za njimi pa cene krmil za slabih 39 odstotkov, cene energije in maziv za 36 odstotkov ter cene proizvodov in storitev za vzdrževanje opreme v povprečju za 14 odstotkov. 2008-09-29 V.L. 2 3 2.5 0.707 neutral 307 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-septembra-nespremenjene.html Cene septembra nespremenjene statistični, urad, inflacija, življenjske, potrebščine, nafta V Sloveniji so cene življenjskih potrebščin septembra v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene, letna rast cen pa je prvič letos padla pod šest odstotkov. Kot je objavil državni statistični urad, je letna rast cen letos prvič padla pod šest odstotkov, znižala se je na 5,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa se je znova zvišala in znaša 6,2 odstotka v enakem lanskem obdobju 2,8 odstotka. Septembra se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni niso spremenile. Že tretjič letos se cene življenjskih potrebščin na mesečni ravni niso spremenile. Septembra so bili cenejši predvsem naftni derivati in počitnice v paketu, dražja pa sta bila obleka in obutev. Umirjanje inflacije v zadnjih treh mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakovano in je hitrejše kot v celotnem območju evra. Največ so k umirjanju inflacije pripomogle nižje cene surovin, ki imajo v Sloveniji močnejši vpliv kot v ostalih državah območja evra. Kot so po objavi statističnih podatkov o cenah življenjskih potrebščin v septembru te so v primerjavi z avgustom ostale nespremenjene sporočil Umar, so v prvem polletju k inflaciji največ prispevale višje cene nafte in hrane, ob njihovem umirjanju pa je tudi zniževanje inflacije relativno hitro. Umirjanje inflacije se kaže tudi v celotnem območju evra, kjer se je medletna inflacija septembra po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat znižala na 3,6 odstotka. Po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta ob manjšem vplivu mednarodnih dejavnikov mesečne spremembe cen v zadnjih mesecih ponovno v večji meri sledijo sezonskim dejavnikom. Septembra smo najvplivnejše znižanje cen beležili v skupini rekreacija in kultura, najvplivnejše povišanje cen pa v skupini obleka in obutev, oboje kot posledica za ta mesec običajnih sezonskih nihanj, je pojasnil. Nadaljevanje umirjanja inflacije v preostalih mesecih leta bo poleg gibanj cen na svetovnih trgih odvisno tudi od makroekonomskih razmer in politike v Sloveniji. K umirjanju inflacijskih pritiskov bo namreč po pričakovanjih urada prispevalo umirjanje gospodarske rasti, na drugi strani pa bi lahko hitrejša rast plač in s tem povezani višji stroški dela zniževanje inflacije pomembno upočasnili, je še povedal Vasle. Kot je danes objavil državni statistični urad, so po deflaciji v avgustu cene življenjskih potrebščin septembra v povprečju ostale nespremenjene. Medletna inflacija se je v zadnjih treh mesecih tako znižala za 1,5 odstotne točke in znaša 5,5 odstotka, kar je najmanj v letošnjem letu. 2008-09-30 STA/L.H. 3 3 3 0 neutral 308 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazje-kurilno-olje-2.html Dražje kurilno olje bencin, dizel, kurilno, olje, cena, gorivo, naftni, derivat Za najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo po novem treba odšteti 0,028 evra manj, za 98-oktanski bencin pa 0,031 evra manj. Več pa bo treba odšteti za dizel in kurilno olje. Bencin je cenejši, dizelsko gorivo in kurilno olje pa sta dražja. Svetovne cene nafte, ki so se še julija gibale okoli 147 dolarjev, v zadnjem času krepko padajo. Cene naftnih derivatov se bodo v torek spremenile skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 0,028 evra, tako da bo treba za liter odšteti 1,086 evra na liter. Za 0,031 evra se bo pocenil tudi 98-oktanski bencin, tako da bo nova cena za liter 1,099 evra. Podražila pa se bosta dizel in kurilno olje. Dizelsko gorivo za 0,009 evra, tako da bo liter po novem 1,145 evra, kurilno olje pa bo dražje za 0,008 evra. Liter bo tako 0,812 evra. Naftni trgovci izračunavajo cene goriv na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Svetovne cene nafte so se danes zjutraj v azijskem trgovanju sicer znižale za skoraj tri dolarje, kar je posledica zaskrbljenosti, da se bo finančna kriza iz ZDA razširila po vsem svetu, kar bi še upočasnilo gospodarsko rast in s tem zmanjšalo povpraševanje po nafti. Na newyorški blagovni borzi so se novembrske terminske pogodbe za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte danes za nekaj časa pocenile do manj kot 90 dolarjev. V nadaljevanju trgovanja so se nekoliko okrepile, tako da je bilo treba popoldne po singapurskem času za sod te nafte odšteti 90,89 dolarja, kar je 2,99 dolarja manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent, ki bo dobavljena v novembru, se je v Londonu pocenila za 2,71 dolarja, na 87,54 dolarja. 2008-10-06 Š.Z./STA 1 3 3 2 3 3 2.5 0.837 neutral 309 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/upocasnitev-gospodarske-rasti.html 'Novo vlado čaka kar nekaj dela' banka, slovenije, damjan, kozamernik, marko, kranjec, inflacija, gospodarska, rast Koalicijska pogodba predvideva plačevanje prispevkov tudi za študentsko delo, kar bi ga podražilo in s tem približalo redni zaposlitvi. Študentje menijo, da plačevanje prispevkov nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov. Bo študentom ob delu tekla delovna doba? Študente pa je že začel skrbeti del koalicijske pogodbe, ki se dotika tudi nekaterih predlaganih sprememb študentskega dela. Gre predvsem za koalicijsko zavezo, ki govori, da žbomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov za zdravstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje od vseh oblik dela. Občasne oblike dela študentov pa bi šteli v pripravništvo in delovno dobo . Poleg tega pa še napovedi, da bodo preučili drugačno sistemsko ureditev dela študentov med študijem. S tem želijo zagotoviti posebne pogoje za zaposlitve študentov in preprečiti zlorabe žtovrstnih pogodbenih razmerij . Zaposlitev študentov pa naj bi potekala po posebnih žprojektnih pogodbah . Ker pa koalicijska pogodba ni natančna, ni jasno na koga bi padlo plačevanje prispevkov za študentsko delo. V vsakem primeru pa bi plačevanje tovrstnih prispevkov podražila študentsko delo, kar bi pomenilo, da bi se v tem smislu izenačilo z redno zaposlitvijo. To bi bilo sicer po godu nekaterim sindikatom, ki si prizadevajo, da bi delodajalci več zaposlovali. Menijo namreč, da delodajalci, ker se jim tako bolj splača , raje zaposlujejo študente. Ne bi pa bilo dobro za študente. Ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Če bo potrjen, se bo ukvarjal tudi s študentsko problematiko. V Študentski organizaciji Slovenije ŠOS pa menijo, da zapisane ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja. ŠOS se zavzema za formaliziranje študentskega dela tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Vendar pa opozarjajo, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom, saj je študent del šolajoče se mladine in ne aktivnega prebivalstva. Spreminjanje oblike študentskega dela in njegovo približevanje rednemu delu pa bi lahko ustvarilo nepopravljive motnje v študijskem procesu , saj bi se potem študent moral prilagajati delu in ne prilagajati delo študiju. Poleg tega pravijo, da študentsko delo kar tretjini študentov omogoča nadaljevanje študija. Za preprečevanje zlorab pa v ŠOS menijo, da bi bilo treba poostriti inšpekcijski nadzor, ne pa spreminjati način zaposlovanja. Sicer pa v ŠOS pričakujejo dialog, saj bi lahko imele nepremišljene spremembe dolgoročne posledice na študijski proces. Plačevanje prispevkov pa nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov, še menijo. 2008-10-07 STA / N.D. 4 3 3.5 0.707 neutral 310 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-stanovanj-se-umirjajo.html Cene stanovanj se umirjajo nepremičnina, cene, trg, denar, vrednost, kriza Svetovna finančna kriza po ocenah nekaterih strokovnjakov že vpliva na slovenski nepremičninski trg. Cene stanovanj, ki so še pred letom rasle v nebo, se počasi umirjajo. 2008-10-07 Petra Čertanc 4 4 4 0 positive 311 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ljubljanska-borza-v-rdecih-stevilkah.html 'Gre predvsem za krizo zaupanja' ljubljanska, borza, indeks, delnica, denar, padec, finance, kriza Slovenija bo zajamčeno vsoto za bančne in hranilniške vloge z 22.000 evrov zvišala na neomejeno jamstvo, ki bo veljalo za fizične osebe, samostojne podjetnike in mala podjetja. Ukrep je le začasen. Finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec sta glede dogajanja na svetovnih finančnih trgih in ukrepov Slovenije skupno potrdila, da bo Slovenija od danes zvišala vloge z 22.000 evrov na neomejeno jamstvo, ki bo veljalo za bančne in hranilniške vloge fizičnih oseb, samostojne podjetnike in mala podjejta. Ukrep je začasen in bo veljal do konca krize. Banke ne čutijo pomembnejših posledic dogajanj, ki jih lahko opazujemo v globalnem in evropskem okolju. Slovenski finančni sistem je stabilen, je dejal minister in dodal, da so vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb varni. Vendar mora Slovenija v finančno povezanem svetu vzdrževati primerljivo raven zaščite varčevalcev. Kot pravi Bajuk, želi Slovenija ohraniti garancije za vloge fizičnih oseb v banki primerljivo z garancijami v nacionalnih okoljih preostalih držav EU, predvsem sosednjih članic. Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije pripravlja spremembe zakona o bančništvu. V Sloveniji imamo trenutno dobrih 15 milijard evrov depozitov, odteh so z dosedanjo shemo zajamčene vloge za dobrih osem milijard evrov.Z novim sistemom se dodatno poveča odgovornost za nekaj več kot šestmilijard evrov, je pojasnil Bajuk. Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije pripravljaspremembe zakona o bančništvu, hkrati pa bo Banka Slovenije bankamzagotavljala potrebno likvidnost z instrumentarijem, ki je v sistemu navoljo. Kranjec je ob tem opozoril, da je kriza, ki ji je izpostavljen tudi bančni sistem, predvsem kriza zaupanja. Podatki v bankah kažejo, da v Sloveniji banke in naložbe varčevalcev niso ogrožene, je dodal, saj je prepričan, da z ustreznim ravnanjem varčevalcev ne bo nihče ničesar izgubil, ker so vsi prihranki varni . Poudaril je še, da dogajanje na svetovnih borzah ni odraz slovenske borze. Zdaj je čas za nakup na borzi. V naslednjih letih je po Kranjčevih besedah pričakovati upočasnitev kreditne in gospodarske rasti. To ne bo ogrozilo finančnega sistema niti slovenskega ekonomskega sistema, je pojasnil in dodal, da gre pri ukrepu neomejenega varstva predvsem za povrnitev zaupanja slovenskih varčevalcev v finančni sistem. Ravnajte preudarno in strpno Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP, ki pozorno spremlja padec vrednosti delnic na slovenskem kapitalskem trgu, se je z namenom ublažitve nastale situacije sestala s predstavniki borze, s katerimi je preučila možne ukrepe oziroma posege v delovanje trga v skladu s svojimi pristojnostmi in ciljem zagotovitve preglednega in urejenega načina delovanja trga finančnih instrumentov. Na podlagi sprejetega sklepa bo Ljubljanska borza že jutri uvedla nekatere spremembe v načinu trgovanja. Razmere na slovenskem kapitalskem trgu in možne ukrepe agencije pa bo obravnaval tudi Svet agencije. V zadnjem času se soočamo z nižanjem vrednosti delnic na svetovnih trgih, čemur je sledil tudi slovenski kapitalski trg. Zaradi omenjenega je v javnosti čutiti precejšnjo mero zaskrbljenosti in negotovosti s strani vlagateljev. Agencija zagotavlja pregledno, urejeno in učinkovito delovanje finančnega trga z namenom varovanja interesov vlagateljev, ne more pa neposredno vplivati na delovanje trga. Zato je v stalnih stikih s predstavniki Ljubljanske borze in njenimi člani, so zapisali v sporočilu za javnost. V prihodnjih dneh se bodo sestali še z največjimi borznoposredniškimi družbami in poudarili pomen pojasnilne obveznosti pri sprejemanju naročil vlagateljev. ATVP vagateljem priporoča, da pri svojih naložbenih odločitvah ravnajo preudarno in strpno ter v skladu s svojimi naložbenimi cilji. Rdeče številke za Ljubljansko borzo Kot je znano, je Ljubljanska borza današnji dan preživela v rdečih številkah. Trgovanje se je končalo klavrno, s padci vseh pomembnejših delnic in delniškim indeksom SBI 20, ki se je znižal za 451,60 točke oziroma 7,94 odstotka in pristal pri vrednosti 5.238,61. Tudi indeksu najpomembnejših podjetij SBI TOP se ni godilo bolje. Ta je padel na 1.172,24 točke, kar pomeni, da je izgubil 93,67 točke oziroma 7,40 odstotka. Podobno je bilo tudi z delnicami Gorenja, ki so padle za 8,01 odstotka in so zdaj vredne 20,11 evra. Najbolj so se pocenile delnice Mercatorja, ki so padle za 9,27 odstotka in so tako pristale na vrednosti 170,03 evra. Pocenile so se tudi delnice Krke za -7,32 odstotka, na 66,25, Luke Koper -7,18 odstotka, na 36,99, Petrola -8,17 odstotka, na 342,27, Intereurope -7,59 odstotka, na 15,82 in Telekoma Slovenije -7,07 odstotka, na 167,05. Današnji dan je bil predvsem v znamenju paničnega vzdušja, ki se je selilo z borze na borzo, je povedal Matej Tomažiniz družbe za upravljanje Alfainvest in dodal, da je bilo v torkovemdelu ameriškega trgovanja zaznati prodajne pritiske, ki so tečajepotiskali navzdol. Nato se je to nadaljevalo v Aziji in potem tudi vEvropi. Temu primerno je bilo po njegovem mnenju tudi panično vzdušje naLjubljanski borzi, kjer so tečaji v povprečju padli za dobrih sedemodstotkov. Kot so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save, pri njih v povezavi s tem ni prišlo do nobenih posebnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na poslovanje družbe. To je odraz dogajanja, ki je povezano s finančno krizo, ki jesprožila oziroma imela rezultat usklajenega delovanja, ko so nekaterecentralne banke znižale obrestne mere, je še pojasnil Tomažin indodal, da je to eno od močnejših orodij centralnih bank. To po njegovem mnenjukaže na to, da so monetarne oblasti pripravljene na reševanje tetežave. Dejstvo je, da se z nižjo obrestno mero znižuje strošekdenarja, to pa bo pripomoglo tako k primarnemu gospodarstvu kotvlagateljem, je še povedal. Uprava Ljubljanske borze je sprejela sklep, da se danes zaradi tržnega neravnovesja začasno spremeni omejitev tečaja z 10 odstotkov na 20 odstotkov pri delnicah Save in Aerodroma Ljubljana. Kot so sporočili z Ljubljanske borze, je bilo upravljanje z naročili omogočeno med 12.00 in 12.15., odpiranje trga pa se je izvedlo ob 12.15. Na trgu investicijskih skladov so delnice delniškega investicijskega sklada NFD 1 danes od 191.160 evrov prometa izgubile 11,59 odstotka, njihova vrednost ob koncu trgovanja pa je znašala 1,22 evra. 2008-10-08 STA / N.S./U.Z. 3 3 3 0 neutral 312 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ogrozeni-prihranki-varcevalcev.html Ogroženi prihranki varčevalcev? finančna, kriza, tajkun, kredit, posojilo, banka, šrot, delnica, bavčar, nlb, nkbm Slovenske banke so očitno preveč lahkomiselno posojale denar. Najbolj so tvegale s posojili za menedžerske odkupe, podjetniki pa imajo zdaj težave z odplačevanjem kreditov. 2008-10-08 David Jug 1 1 1 0 negative 313 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/evropske-drzave-morajo-delovati-usklajeno.html 'Evropske države morajo delovati usklajeno' finančna, kriza, eu, usklajeno, država, denar, vloga, pokritje Finančni ministri so se dogovorili, da mora Evropska unija glede finančne krize delovati usklajeno, čeprav lahko posamezne države odziv na krizo prilagodijo. 2008-10-08 Tina Reberšek 4 4 4 0 positive 314 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-avtomobil-kmalu-prestiz.html Nov avtomobil kmalu prestiž? avtomobil, avtomobilska, industrija, kriza, denar, odpuščanje, prodaja, borza, delnica, finančna, finance, evropa, revoz, renault Finančna kriza kaže zobe. Ali se bomo morali Slovenci posloviti od najbolj priljubljenega nacionalnega hvalisanja z dobrimi in novimi avtomobili? V novomeškem Revozu bodo 1. novembra odpustili 200 delavcev. Na fotografiji Obiskovalci sejma občudujejo clio. Na svetovnih trgih je zaradi vse manjšega povpraševanja po novih avtomobilih že padel obseg proizvodnje. Posledice čuti tudi Slovenija. Zaradi finančne krize, nižje kupne moči in manjšega zaupanja potrošnikov ter vse dražjega goriva povpraševanje po novih avtomobilih upada. V Evropi so po podatkih Evropske avtomobilske zveze ACEA avgusta prodali za 7,9 odstotka manj avtomobilov kot julija, v medletni primerjavi pa je povpraševanje padlo za 20,7 odstotka. V prvih osmih mesecih letos se je prodaja v Evropi zmanjšala za 3,2 odstotka, julija je bilo 1,25 milijona novoregistriranih avtomobilov, avgustu pa so jih v 28 obravnavanih državah našteli dobrih 805.000. V Sloveniji prodaja za zdaj ne upada, saj večinoma kupujemo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Glede na razmere na zahodnoevropskih trgih, kjer prodaja v letošnjem letu pada, pa je možno, da bo podoben trend kmalu pri nas. Tudi zaradi napovedi o manjši gospodarski rasti in težav na nepremičninskem trgu. Slovenci prav tako vse težje pridobivajo kredite, če jih že pridobijo, pa zanje plačujejo visoke obresti. Nakupov novih avtomobilov bo tako posledično vse manj. Proizvajalci avtomobilov so seveda zaskrbljeni, saj so zaradi padca prodaje primorani krčiti stroške, od dobaviteljev zahtevati nižje stroške in odpuščati delavce. Med njimi je tudi Renault, kjer ne izključujejo možnosti, da lahko globalna gospodarska kriza traja še naslednji dve leti. V Revozu, ki je v lasti Renaulta, bodo 1. novembra odpustili okoli 200 delavcev, večinoma zaposlenih za določen čas in iz tujine. V novomeški tovarni, kjer izdelujejo twingo in clio 2, je namreč upad prodaje, zato bodo proizvodnjo z 900 zmanjšali na 750 avtomobilov dnevno. Nevenka Bašek iz Revoza je sicer za 24ur.com povedala, da imajo srečo, saj proizvajajo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Večja kriza je v tovarnah, kjer izdelujejo dražje avtomobile, je pojasnila. V Revozu je sicer danes skupno zaposlenih 3.200 ljudi, o morebitnih novih odpuščanjih pa je po besedah Baškove še prezgodaj govoriti. Ponekod odpuščanja in prestrukturiranja, v Daimlerju nova delovna mesta Nihanje števila zaposlenih je v avtomobilski industriji povsem običajno, saj je odvisno od proizvodnih količin, te pa od povpraševanja na trgu. Na fotografiji izdelava clia 2. V Renaultu in Volvu nameravajo odpustiti vsak po 6.000, v Seatu 1.250, v Fordu pa okoli 200 delavcev. V Oplu so napovedali zmanjšanje obsega proizvodnje, General Motors napoveduje prestrukturiranje koncerna in izkoristek še 3,5 milijarde kredita, Porshe pa si želi še letos postati večinski lastnik Volkswagna. Medtem pa bo nemški avtomobilski proizvajalec Daimler v prihodnjem letu kljub aktualni svetovni finančni krizi po vsem svetu svoji delovni sili dodal tisoč novih delavcev. Od tega naj bi 500 novih delovnih mest ustvaril v Stuttgartu v Nemčiji, s ciljem pripraviti novo generacijo zaposlenih. Po drugi strani pa podjetje ne bo moglo ukinjati delovnih mest v nemških tovarnah najmanj do leta 2012, in sicer zaradi obstoječega dogovora z zaposlenimi. Tako ni predvidenih nobenih odpuščanj. Kljub krizi novi avtomobili Proizvajalci avtomobilov pa kljub krizi ne počivajo. Na pariškem avtomobilskem trgu so med drugim predstavili vrsto električnih vozil, k čemur je pripomogla tudi nova evropska zakonodaja glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Po nekaterih ocenah naj bi leta 2020 električna vozila predstavljala od pet do deset odstotkov vseh prodanih novih vozil. K do zdaj razmeroma počasnemu razvoju električnih in drugih vozil na alternativni pogon so poleg poceni nafte prispevali tudi tehnološki problemi, ki jih je bilo treba rešiti. Pri tem gre zlasti za hitrost polnjenja baterij ter njihovo varnost in zmogljivost, torej koliko kilometrov je mogoče prevoziti z enim polnjenjem. Toda na področju baterij je bil v zadnjih letih narejen napredek, tako da omogočajo daljšo avtonomijo. Razmeroma manjši zalogaj naj bi bila postavitev primerne infrastrukture, kot je mreža polnilnih postaj, bo pa treba vzpostaviti industrijske standarde, tako da bodo uporabniki električnih vozil te lahko vozili kjer koli. Odpuščanja delavcev v avtomobilski industriji so posledica vse manjšega povpraševanja, ki mu botruje poglabljajoča se svetovna finančna kriza. Na fotografiji prodajalec avtomobilov, ki je očitno brez dela, si je vzel čas za počitek. Za množično uporabo električnih vozil, ki ne bi obremenjevala okolja z izpusti in bi bila za uporabnika mnogo cenejša, bi bil potreben tudi premik v zavesti ljudi in odločitev na ravni države, poudarjajo slovenski okoljevarstveniki, razvijalci tovrstnih tehnologij in predstavniki ministrstva za promet. Glede na krizo, ki je že tu, pa je za potrošnika pomembna tudi cena, ki je za električna vozila kar dvakrat višja kot za motorna. 2008-10-09 Špela Zupan 2 1 3 2 2 2 0.707 negative 315 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/isalndija-pred-drzavnim-bankrotom.html Islandci zaskrbljeni zaradi finančne krize islandija, bankrot, finančna, kriza, banka Islandski premier Haarde je opozoril na morebiten državni bankrot. Islandija je tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Islandski premier Geir Haarde je državljanom sporočil, da je država v hudi finančni krizi. Islandska centralna banka je včeraj sporočila, da jim je na pomoč priskočila Rusija, ki bo islandski centralni banki v pomoč za rešitev finančne krize posodila štiri milijarde evrov za okrepitev deviznih rezerv in podporo islandski valuti. Namestnik ruskega finančnega ministra Dmitry Pankin pa je opozoril, da končna odločitev glede posojila še ni sprejeta. Pogovore bodo začeli v prihodnjih dneh. Te dni prihajajo z Islandije skrb vzbujajoče novice, država namreč tone v vse globljo krizo. Včeraj je razmere komentiral tudi islandski premier Geir Haarde, ki je državljanom sporočil grozljivo novico. Finančno okrevanje naše države bo trajalo več let, je povedal premier, ki je že v začetku tedna opozoril na hudo krizo, ki maje temelje države. Haarde je namreč opozoril pred morebitnim državnim bankrotom. Islandski finančni sektor je v kritičnem stanju, je sporočil premier, strah med državljani pa se krepi. V Reykjaviku se je zato zbralo več kot tisoč Islandcev, da bi izrazili svojo zaskrbljenost glede krize, ki je povzročila, da je islandska krona v primerjavi z evrom od začetka leta izgubila že polovico vrednosti. Centralna banka je z raznimi ukrepi poskušala obraniti nacionalno valuto, toda neuspešno. Nazadnje so se odločili, da opustijo trud. Državljani so nad njihovo odločitvijo razočarani in jezni. Do te objave je prišlo dva dni po tistem, ko je premier Haarde predstavil načrt za rešitev islandskega finančnega sektorja. Ta med drugim vladi dovoljuje prevzem nadzora nad vsemi bankami in finančnimi ustanovami, prevzem premoženja, združevanje ustanov in možnost odrediti ustanovam, da razglasijo stečaj. Vlada je že nacionalizirala tri največje banke v državi Glitnir, Landsbanki, danes pa tudi Kaupthing, največjo bančno ustanovo v državi. Vlada želi s tem zagotoviti nemoteno komercialno poslovanje islandskih bank. Kot so sporočili z islandske agencije za nadzor nad finančnimi trgi, bodo bankine domače poslovalnice, klicni centri, bančni avtomati in spletne storitve delovali nemoteno. Hkrati so dodali, da so domače bančne vloge v celoti zajamčene. Islandija, ki je na račun močnega in v tudi v tujini zelo dejavnega finančnega sektorja ena od najbogatejših držav na svetu, pa je danes tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Za to se je odločila zaradi neobičajnih tržnih razmer . Borzo naj bi znova odprli v ponedeljek. Diplomatski spor z Veliko Britanijo Z Veliko Britanijo je izbruhnil diplomatski spor glede britanskih prihrankov v zamrznjenih islandskih bankah, več islandskih bank pa je začelo prodajati tuje podružnice. Zaradi nacionalizacije Landsbanki je prišlo do zamrznitve poslovanja v njenih dveh britanskih podružnicah, Icesave in Heritable. Velika Britanija je zato napovedala uporabo pravnih sredstev proti Islandiji, saj želi zagotoviti varnost vlog britanskih varčevalcev v tej banki. Haarde se je odzval s pojasnilom, da bosta vladi obeh držav takoj pregledali sporno vprašanje in poskušali najti rešitev ter tako ohraniti prijateljstvo med državama. 304 tisoč prebivalcev Islandija, ki ima okoli 304 tisoč prebivalcev, je dolgo slonela na svoji ribiški industriji, nato pa so proti koncu 20. stoletja začele banke hitro rasti. Na ta račun je postala ena od najbogatejših držav na svetu. Vendar pa so njene banke zaradi širitve v tujino zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, posledično pa tudi celotno islandsko gospodarstvo, saj premoženje bank za večkrat presega islandski bruto domači proizvod. Zlom celotnega islandskega finančnega sistema pa bi imel opazne posledice tudi za druge evropske države. Islandske banke in podjetja so namreč med svojo širitvijo veliko investirala v podjetja in projekte po vsej Evropi. 2008-10-09 STA/Reuters / M.M./V.L. 2 2 2 0 negative 316 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/krka-ze-v-startu-padla-za-deset-odstotkov.html Ustavili vplačila in izplačila treh skladov borza, slovenska, ljubljanska, finančna, kriza, delnica, vrednostni, papir, obveznica, menica Na Ljubljanski borzi sta oba osrednja indeksa potonila. Raiffeisen je zaradi razmer na vzhodnih trgih ustavil vplačila in izplačila treh skladov. Na Ljubljanski borzi sta oba delniška indeksa znova občutno padla. SBI 20 je trgovanje sklenil pri 5116,95 točke, kar je v primerjavi s četrtkom za 360,33 točke oziroma 6,58 odstotka nižje. SBI TOP je ob strmem padcu vseh delnic v prvi kotaciji izgubil 6,79 odstotka. Tečaj delnic Krke se je ob prometu 3,4 milijona evrov spustil na 63,49 evra, z delnico novomeške farmacevtske družbe pa se je trgovalo celo po 62,9 evra. Nič bolje se nista odrezala Luka Koper 7,56 odstotka, na 36,94 evra in Petrol 7,33 odstotka, na 334,81 evra. Z izgubo med štirimi in sedmimi odstotki so se morali sprijazniti delničarji Gorenja, Mercatorja, Telekoma Slovenije in Intereurope. Med delnicami, s katerimi se je največ trgovalo na borzi, so občutne izgube utrpele še delnice Pozavarovalnice Sava 9,07 odstotka, na 17,75 evra, Heliosa 10,88 odstotka, na 908,13 evra in Kranjske Save 2,63 odstotka, na 260,98 evra. Krepko, za devet odstotkov na 50,68 evra, se je pocenila delnica Pivovarne Laško. Zavarovalnica Triglav je izgubila nekaj več kot sedem odstotkov in je pristala pri 29,87 evra. Veliki premiki tečajev tudi v Sloveniji niso izjema, ugotavlja analitik Matej Tomažin iz družbe za upravljanje Alfainvest. Vzorec obnašanja po načelu reši, kar se rešiti da, je zdaj zaznaven tudi pri nas, je dejal. Po njegovih besedah so najbolj na udaru likvidne delnice, prodajni pritiski pa se pojavljajo tudi pri večjih institucionalnih vlagateljih. SBI 20 počasi drsi proti ravni 5000 točk, ki jo je prvič presegel januarja 2005. Okrevanje bo počasno, saj je zdaj več kot očitno, da se bo kriza preselila tudi v realni sektor, ocenjuje Tomažin. Zaradi negotovih razmer na vzhodnih trgih ustavili izplačila in vplačila treh skladov Zaradi trenutnih razmer na ruski, romunski in ukrajinski borzi izračunavanje vrednosti enot premoženja VEP za sklade, ki nalagajo na teh območjih, do nadaljnjega ne bo mogoče, je objavljeno na spletni strani Raiffeisen bank. Uprava družbe Raiffeisen Kapitalanlage-Gesellschaft m. b. H. Raiffeisen Capital Management sporoča, da je bila 9. oktobra 2008 začasno ustavljena prodaja enot premoženja naslednjih skladov Raiffeisen-Osteuropa-Aktien, Raiffeisen-Russland-Aktien, Raiffeisen-Emerging Europe-SmallCap. Tako vsa naročila, oddana v torek, 7. oktobra, po 11.30 žal ne bodo izvršena. Vsa prejeta naročila bodo izvršena takoj, ko bo mogoče izračunati VEP. Če iz skladov ne želite izstopiti, lahko vsa oddana naročila še vedno prekličete. Preklic naročil je mogoč, dokler bodo borze ostale zaprte. Foto POP TV 2008-10-10 I.A. 2 3 2 2 2 2 2.167 0.408 negative 317 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/je-premozenje-v-skladih-ogrozeno.html Je premoženje v skladih ogroženo? vzajemni, sklad, vlagatelj, skladi, premier, janez, janša, premoženje, kriza Slovenski upravljavci vzajemnih skladov zavračajo izjavo premierja Janše, da bi bila sredstva vlagateljev v skladih ogrožena. 2008-10-13 Marko Milenkovič 3 3 3 3 3 3 3 0 neutral 318 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-se-je-zacelo.html Finančna kriza Kako se je začelo? finančna, kriza, zda, japonska, tokio, nikkei, dow, jones, indeks, zgodovina, žiga, kariž Svetovni finančni krč noče popustiti. Tablete, ki jih brez recepta in prave diagnoze izdajajo svetovne finančne ustanove, pa nimajo pravega učinka. Kako se kaj takega sploh lahko zgodi? Da bi razložili zgodbo, je treba malce poznati ameriški finančni trg, ki je veliko bolj odprt kot evropski. Predvsem je za Američane značilno, da prodajajo kar koli in kadar koli, oziroma da poskušajo iz vsega ustvariti dobiček. Cene nepremičnin v Ameriki so v zadnjih letih zgledno in konstantno rasle, kar je olajšalo pridobivanje posojil, zavarovanih s hipoteko tako pri bankah kot pri specializiranih podjetjih za nepremičnine. Osnovna filozofija tega je, da v primeru, da posameznik ne zmore poplačila posojila, banka proda nepremičnino in s tem poplača dolg. Ob zelo nizkih pogojih, ko si posojilo za hišo dobil praktično brez pologa, so se številni Američani odločili za nakup nepremičnin zgolj kot investicijo. Težave se začnejo, ko so cene nepremičnin začele padati in vrednost nepremičnin ni bila več dovolj za poplačilo posojila oziroma banka ni imela več dovolj visokega jamstva. Ko so banke ljudi pozvale k dodatnemu zavarovanju oziroma poplačilu posojila, se jih je veliko odzvalo tako, da so se iz hiš odselili oziroma so ključe enostavno vrnili banki in se ji zahvalili za sodelovanje, saj je ob ničnem pologu vse tveganje neuspele investicije nosila banka. Tako se je ob padanju cen na trgu pojavljajo vedno več nepremičnin in začela se je spirala z uničujočim učinkom, ki je v propad spravila tudi taka velikana, kot sta hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae. Kako se je vse skupaj preneslo v Evropo? Kot rečeno na začetku, želijo Američani trgovati in služiti z vsem. Tako so banke, ki so izdajale hipotekarna posojila, začele izdajati obveznice, s katerimi so financirale izdajanje posojil. Ko je enkrat oblikovan vrednostni papir, pa Američani hitro nanj priključijo številne finančne instrumente, ki povečujejo možnosti trgovanja in služenja, vendar na žalost tudi izgub. Vrednostne papirje, ki so jih izdajale banke za financiranje hipotekarnih posojil, pa so imele v portfeljih tudi številne ugledne investicijske banke po vsem svetu. In ko so se te zaradi vlaganj v vrednostne papirje hipotekarnih bank znašle v težavah in je zaradi tega propadla četrta investicijska banka na svetu Lehmann Brothers, se je kriza preselila v vsako poro finančnega sveta. Kako je pri nas? Še enkrat je treba ponoviti, da so slovenske banke zaradi svojih konservativnih portfeljev precej oddaljene od realne krize, vendar je največji sovražnik sveta financ panika in ta lahko ogrozi stabilnost slovenskega bančnega sistema. Tudi kriza na borzi se je začela še pred katastrofo v Ameriki in ima vzroke v prenapihnjenosti trga. Žal pa sedaj trg tone skupaj z drugimi in se bo z njimi najbrž tudi dvigoval, čeprav imajo slovenski paradni konji tudi letos dobre poslovne rezultate. 2008-10-13 Žiga Kariž 2 2 2 3 3 2 2.333 0.516 negative 319 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/petrol-krka-in-telekom-strmo-navzgor.html Država bo jamčila za vse prihranke ljubljanska, borza, delnice, rast, petrol, krka, telekom, janša, pahor, sestanek V parlament je romala novela zakona, po kateri bo država jamčila za vse prihranke na bančnih računih in ne le za sredstva do 22 tisoč evrov. Janša in Pahor sta bila po sestanku zadovoljna. Vlada je v državni zbor poslala novelo zakona o bančništvu, ki uvaja neomejeno jamstvo za prihranke na bankah. Vlada je danes za umiritev finančne krize v parlament poslala novelo zakona o bančništvu, ki uvaja začasno neomejeno jamstvo za naložen denar na bankah. Zakon pa je usklajen tudi z Banko Slovenije. Zakon je vlada poslala v parlament, ki ga bo obravnaval na eni izmed prihodnjih sej, zagotovila pa nudi od 8. oktobra do konca prihodnjega leta, če bo potrebno pa še naprej. Sredstva bo zagotavljala država iz državne zakladnice in proračuna. Do sedaj je država garantirala za sredstva do 22.000 evrov. Prihaja do težav pri bančnem servisiranju gospodarstva Premier Janez Janša je sklical sestanek za zagotovitev stabilnost na finančnem področju. Na podlagi analiz položaja v Sloveniji pa so ugotovili, da kakšni dodatni ukrepi še niso potrebni. Bo pa vlada preučila in, če bo potrebno, uvedla tudi kakšen ukrep iz nabora ukrepov EU. Janša je še poudaril, da slovenske banke s slabimi naložbami niso prizadete in da zavarovalnice in skladi tudi dobro poslujejo. Prihaja pa do težav pri bančnem servisiranju gospodarstva. Zaradi porušenega zaupanja je namreč ta del gospodarstva prizadet. Po mnenju premierja je tako ključno vprašanje, kako zagotoviti normalno servisiranje. žTemu bodo namenjeni vsi napori in ukrepi, je tako pojasnil. Kot enega izmed možnih ukrepov pa je Janša navedel še zagotavljanje nekaterih likvidnostnih sredstev zaradi slabega meddržavnega trgovanja. Skupina, ki bo delovala v času med vladama Na opoldanskem sestanku o aktualnih razmerah na finančnih trgih pri predsedniku vlade Janezu Janši, ki so se ga udeležili najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor, finančni minister Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, so se dogovorili za ukrepanje, ki bo v času med iztekom mandata sedanje vlade ter prevzemom polnih pooblastil nove vlade zagotovilo polno stabilnost finančnega sistema. Sestanka sta se udeležila tudi najverjetnejši novi finančni minister Franci Križanič in Mitja Gaspari. Borut Pahor zaupa ukrepom, ki jih je sprejela Janševa vlada. Na sestanku so se dogovorili za ustanovitev in delovanje posebne organizacijske skupine, ki jo bo vodil minister za finance Andrej Bajuk in bo delovala v vmesnem času, do potrditve nove vlade. Pahor Dogovorili smo se o potrebnih ukrepih Ob koncu sestanka pa je Pahor povedal, da ima lahko slovenska javnost polno zaupanje v stabilnost finančnega sistema. Dogovorili smo se o potrebnih ukrepih, zato da bo zavarovana stabilnost finančnega sistema v času med 15. oktobrom, ko se bo ustanovil DZ in se bodo iztekla polna pooblastila sedanje vlade, ter imenovanjem nove vlade, ko bo dobila pooblastila za prevzem odgovornosti za vodenje države, je dejal. O podrobnostih pa ni želel govoriti. 2008-10-14 STA / P.J./V.L. 3 3 3 0 neutral 320 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tecaji-delnic-spet-navzgor.html 'Gospodarstvu bomo pomagali, da okreva' borze, finančna, kriza, tečaji, bush, pomoč, amerika Bush je predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt za neposreden nakup deležev največjih ameriških banka. Ameriška administracija se je odločila za celovito akcijo za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem, je v ponedeljek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Ameriški predsednik George W. Bush je danes v okviru boja proti finančni krizi predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt ameriške vlade za neposreden nakup deležev v največjih ameriških bankah. Sprva bo država kupila deleže v devetih velikih ameriških bankah. Ti ukrepi so sprejeti, da bi od njih neposredno imeli korist Američani, v obliki umiritve finančnega sistema in pomoči gospodarstvu, da okreva, je povedal Bush. Indeks Nikkei je imel največje dnevno zvišanje do zdaj. Ameriški finančni minister Henry Paulson ga je nekoliko kasneje na posebni novinarski konferenci dopolnil z besedami, da so ti ukrepi, četudi si jih nikoli niso želeli uvesti, nujni za obnovo zaupanja v finančni sistem. Druge banke bodo tudi imele možnost pristopiti k omenjenemu načrtu, v okviru katerega bodo banke med drugim pristale na omejitve pri plačah vodstvenim delavcem in drugih ugodnostih. Nisem več tako prestrašen, kot sem bil v petek. Čaka nas recesija, mogoče daljše obdobje recesije, ampak ne pričakujem kolapsa. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman Demokrati sicer predlagajo druge prijeme. Predsedniški kandidat Barack Obama želi, da se uvede 90 dni moratorija na propadanje hipotekarnih posojil, skupaj s kongresnimi demokrati pa zagovarja drugi stimulacijski paket v višini 150 milijard dolarjev. Ameriški davkoplačevalci so še pred poglobitvijo finančne krize letos že dobili od države nazaj povprečno po 600 dolarjev. Obama predlaga tudi začasno ukinitev davka podjetjem, ki bodo zaposlovala nove delavce. Danes predstavljeni načrt, ki predvideva še nekaj drugih ukrepov za omilitev posojilne stiske, je sicer del že pred dnevi sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega načrta ZDA za boj proti finančni krizi. Islandija pa je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Islandci in Rusi naj bi se na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo. Borze v zelenih številkah Poslovanje na azijskih trgih se je začelo pozitivno. Potem ko so v ponedeljek nekateri svetovni voditelji objavili nove ukrepe v boju s finančno krizo, so tečaji na azijskih borzah trgovanje končali pozitivno. Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo v zelenih številkah. Nemško gospodarstvo je zaradi mednarodne finančne krize na robu recesije, ocenjujejo vodilni raziskovalni inštituti. Analitiki so danes krepko znižali svoje napovedi o nemški gospodarski rasti v prihodnjem letu, in sicer z 1,4 na 0,2 odstotka. Velika Britanija pa je imela septembra, predvsem zaradi visokih cen plina in elektrike, 5,2-odstotno inflacijo, ki je tako rekordno najvišja po juliju leta 1991. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes pridobil rekordnih 14,15 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9.447,57 točke. V Hongkongu so tečaji delnic po odprtju borze pridobili dobre štiri odstotke, v Singapurju in na Tajvanu pa dobrih pet odstotkov. V avstralskem Sydneyju je danes osrednji borzni indeks ASX 200 dosegel največje dnevno zvišanje do zdaj, ob odprtju je pridobil 5,8 odstotka, nato pa trgovanje končal 3,7 odstotka višje kot v ponedeljek. Tečaji delnic na Novi Zelandiji so se zvišali za 5,65 odstotka, potem ko so ob začetku trgovanja pridobili več kot sedem odstotkov. V Indoneziji so se tečaji po odprtju v povprečju zvišali za 6,56 odstotka. V pozitivnem območju se gibljejo tudi tečaji na borzi v indijskem Bombaju, osrednji indeks je pridobil 4,64 odstotka. Tudi trgovanje v zalivskih državah se je začelo v zelenem. Tečaji delnic na borzi v Dubaju so se kmalu po začetku trgovanja zvišali za 7,8 odstotka, na borzi v Abu Dabiju pa za 7,2 odstotka. Tečaji na omanski borzi so pridobili sedem odstotkov, medtem ko so na kuvajtski borzi pridobili le odstotek. Tečaji na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje prav tako začeli v zelenih številkah. Londonski indeks FTSE 100 je dobro uro po odprtju borze pridobil 3,75 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 4,35 odstotka, milanski Mibtel dobrih šest odstotkov, dunajski indeks ATX dobrih deset odstotkov, frankfurtski indeks DAX 3,88 odstotka, indeks borze v Zürichu SMI pa 5,60 odstotka. Na ruski borzi Micex so regulatorji trga, potem ko so tečaji delnic v povprečju poskočili za 11,2 odstotka, prekinili trgovanje. Tečaji na borzi RTS so do zdaj pridobili 6,4 odstotka. V Zagrebu je osrednji indeks Crobex danes poletel za 15,9 odstotka. Največ prometa je bilo z delnicami Hrvaškega Telekoma, ki je poskočil za 12,2 odstotka, na 242 kun. Osrednji beograjski indeks je trgovanje končal 3,5 odstotka višje kot v petek. Usklajeno k rešitvi finančne krize Vse borzne trge je v začetku tedna zajelo olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi finančne krize. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so v ponedeljek zagotovile za skoraj 1.300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Večino omenjenih sredstev sta zagotovili Nemčija in Francija, skoraj 900 milijard evrov, ukrepe pa bo v torek sprejela tudi Slovenija. Na evropski načrt reševanja finančne krize so se pozitivno odzvale evropske in svetovne borze, ki so močno pridobile na vrednosti. Slovenski borzni indeks je včeraj pridobil slabih šest odstotkov v primerjavi s petkom. V ponedeljek so se okrepili tudi indeksi na newyorški borzi. Osrednji delniški indeks Dow Jones je pridobil 936,42 točke oziroma 11,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 9.387,61 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 194,74 točke oziroma 11,81 odstotka, na 1.844,25 točke. Pridobile tudi cene nafte Po optimističnih dvigih tečajev delnic na svetovnih borzah je na ceni pridobila tudi cena surove nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,74 dolarja, na 82,93 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je podražila za 95 centov, na 78,41 dolarja. Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte Opec za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. 2008-10-14 V.L./R.E./STA/Reuters 4 4 4 0 positive 321 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sta-oskodovala-palomo-za-pol-mio-evrov.html Sta oškodovala Palomo za pol mio evrov? perger, marino, paloma, tožba, vodstvo, denar, dosišče Vodstvo Palome je proti Pergerjevi in Marinu vložilo odškodninski tožbi. Pol milijona evrov bosta morala, če bo sodišče tako odločilo, plačati iz svojega žepa. 2008-10-14 Ana Turk 1 1 1 1 0 negative 322 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-grozi-tudi-pivovarni-lasko.html Kriza grozi tudi Pivovarni Laško pivovarna, laško, finančna, kriza, poslovanje, dobiček, alkohol, pijača Finančna kriza že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Pri poslovanju Pivovarne Laško posledice še niso vidne, vendar je strah prisoten. Svetovna finančna kriza se na poslovanju skupine Pivovarna Laško trenutno še ne pozna, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Skupina predvidoma ne bo dosegla letošnjega plana prodaje, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ljudje bodo manj kupovali, so prepričani v Pivovarni Laško. Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, negativna gibanja na kapitalskih in denarnih trgih nimajo velikega neposrednega vpliva na same rezultate poslovanja, vendar pa posredno doprinašajo k temu, da poslovni rezultati ne bodo takšni, kot bi bili ob normalnih pogojih poslovanja. V Pivovarni Laško pričakujejo, da bo predvsem padec življenjske ravni prebivalstva imel vpliv na manjše povpraševanje in s tem na porabo njihovih proizvodov. Skupina Pivovarna Laško je v letošnjih prvih devetih mesecih prodala 3,97 milijona hektolitrov pijač, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 1,6 odstotka manj. Na podlagi teh rezultatov je malo verjetno, da bo letni načrt prodaje, precej optimistično postavljen pri 5,3 milijona hektolitrov pijač, dosežen. Medtem ko skupina Pivovarna Laško pri prodaji piva še presega lanskoletno prodajo, pa pri prodaji vod in drugih brezalkoholnih pijač ne dosega lanskoletnih prodanih količin. Slabša prodaja je po njihovi oceni delno posledica poslabšanja življenjske ravni potrošnikov. V Pivovarni Laško upajo, da se bo takšno stanje do konca leta umirilo in ne bo imelo večjih vplivov na rezultate poslovanja v letu 2009. Vsesplošna svetovna finančna kriza, ki je na slovenskem in evropskem finančnem trgu prisotna že nekaj časa, že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Na poslovanje skupine Pivovarna Laško se trenutno še ne odraža, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Na prihajajoče probleme kažejo predvsem zaostreni pogoji zadolževanja, dvig obrestnih mer in vse večja plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev. Zaradi negotovega bodočega položaja tako na finančnem kot tudi na splošnem gospodarskem področju pa v Pivovarni Laško natančne ocene vpliva bodočih dogajanj na poslovanje skupine ne morejo dati. 2008-10-15 STA 2 2 2 0 negative 323 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ostanite-znami-ali-pa-boste-placali.html Grožnje ali dobronamerna opozorila? elektro, gorenjska, električna, energija, odjemalec, obrtnik, ponudnik, grožnja, konkurenca Čeprav Elektro Gorenjska v dopisu svojim poslovnim odjemalcem večkrat poudari, kako so najugodnejši ponudnik, pa priznavajo, da cen konkurence sploh ne poznajo. Kako potem vedo, kdo je najbolj ugoden? Dopis, ki ga je prejel bralec. Urad za varstvo konkurence je zaradi kartelnega zvišanja cen električne energije petim distributerjem, med njimi tudi Elektru Gorenjska, poslal odločbe z globami. Prav tako urad Janija Sorška že preučuje napovedi Elektra Gorenjska in Elektra Ljubljana, ki sta napovedala, da bosta 1. novembra zvišala ceno za svoje storitve. Bralca je zmotil najnovejši dopis, ki ga je njegovo podjetje prejelo od ponudnika električne energije Elektro Gorenjska. V njem namreč na nenavaden način svoje poslovne partnerje opozarja, naj ne sklepajo novih pogodb, saj bo vaša cena električne energije praviloma višja . Prav tako odjemalce skorajda že grozeče opozarjajo, da bodo morali za odhod k drugemu ponudniku električne energije plačati. V primeru enostranske prekinitve pogodbe bomo primorani v skladu s splošnimi dobavnimi pogoji obračunati nadomestilo za povzročeno škodo, se glasi opozorilo, ki v nadaljevanju trdi, da so odjemalci odškodninsko odgovorni tudi novemu dobavitelju, če z njim podpišejo pogodbo v času, ko imajo še veljavno pogodbo s prvotnim dobaviteljem. V Elektru Gorenjska pojasnjujejo, da ne gre za nikakršno reklamo četudi v pismu večkrat poudarijo, kako so njihove cene za dobavo električne energije nižje od cen drugih dobaviteljev , kaj šele grožnje svojim odjemalcem. Zanimivo je, da v dopisu večkrat poudarijo, kako so njihove cene najbolj ugodne, hkrati pa priznavajo, da podatka o cenah drugih ponudnikov nimajo. Tako so trditev, da bodo njihovi odjemalci v primeru podpisa pogodbe z drugim odjemalcem plačali več napisali kot domnevo in ne kot dejstvo , poudarjajo v službi za marketing podjetja. Z odjemalci, katerim je bil poslan dopis, smo sklenili dogovor o pogojih nakupa in prodaje električne energije za prihodnja obdobja letos spomladi, ko je bila tržna cena električne energije na slovenskem veleprodajnem trgu nižja od trenutne, še pišejo v pojasnilu. V podjetju še pravijo, da so podobni dopisi stalnica in da gre le za svetovanje poslovnim partnerjem. Pojasnjujejo še, da so dopis poslali vsem poslovnim odjemalcem elektrike, ki imajo z njimi sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, v njem pa so jih dobronamerno želeli spomniti, da imajo lahko za nakup električne energije sklenjeno le eno pogodbo z enim dobaviteljem naenkrat ter da bi ob kopici ponudb drugih dobaviteljev na to lahko pozabili in si s tem nakopali težave . Elektro Gorenjska sicer že v splošnih pogojih določa, da podjetja, ki z njimi sklenejo pogodbo za nedoločen čas, nimajo pravice odstopiti od pogodbe v tekočem koledarskem letu za isto leto. Za prehod k drugemu ponudniku v naslednjem letu imajo odjemalci čas do 1. oktobra, ko morajo pisno odpovedati pogodbo. Če poslovni odjemalec, med njimi so tudi manjša podjetja in obrtniki, odstopi od pogodbe za prihodnje leto po 1. oktobru oziroma še v tekočem letu, mora plačati nadomestilo za povzročeno škodo zaradi neprevzema električne energije . To nadomestilo znaša pet odstotkov predvidene letne pogodbene vrednosti, ki jo ugotovijo na osnovi pogodbenih količin in pogodbene cene. 2008-10-16 Mateja Klavs 3 2 2.5 0.707 neutral 324 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-podjetjih-se-vrstijo-krizni-sestanki.html V podjetjih se vrstijo krizni sestanki finance, kriza, slovenija, podjetja, mercator, triglav Kako finančna kriza vpliva na slovenske družbe? Krizni sestanki se vrstijo v vseh podjetjih, od majhnih do velikih. Nekatera že posegajo po ukrepih za zagotavljanje normalnega poslovanja. MOL je v paketu kupila od Vegrada 200 stanovanj. Prave posledice finančne krize naj bi šele prišle. Zato se po številnih podjetjih pripravljajo na racionalizacijo poslovanja. Novih delovnih mest bo manj, zagotovo bo prišlo tudi do odpuščanj, na višje plače bomo za nekaj časa pozabili. Mogoče vsega tega še ne občutimo danes, vendar se bodo posledice zmanjšanja investicij, padanja vrednosti premoženja in dragih kreditov poznale v slovenskih podjetjih še dolgo časa. V težavah so gradbena podjetja, ki se financirajo z zadolževanjem V zagati so zagotovo številna gradbena podjetja, ki svojo dejavnost v veliki meri financirajo z zadolževanjem. Tako so se na slovenskem nepremičninskem trgu že pojavili tako imenovani paketi stanovanj. Vegrad naj bi Mestni občini Ljubljana v paketu prodal kar 200 stanovanj v Celovških dvorih. Seveda je ob takem nakupu cena kvadratnega metra zelo znižana. Za tovrstno prodajo so se v Vegradu najbrž odločili, da bodo investicijo lahko dokončali, saj je pridobivanje denarja z zadolževanjem pri bankah danes zelo oteženo. Ponudba dodatnih 200 stanovanj, ki naj bi se na razpisu MOL za neprofitna najemna stanovanja pojavila že v kratkem, za nepremičninske posrednike zagotovo ne pomeni nič dobrega, glede na stanje na trgu pa lahko to le še pospeši padec cen v glavnem mestu. V Triglavu najeli 55 milijonov evrov posojila V vodstvu Triglava trdijo, da so kratkoročno posojilo najeli za nemoteno poslovanje. Kljub izredno neugodnim razmeram pri najemanju kreditov pa so se pri zavarovalnici Triglav odločili za najem kratkoročnega posojila v vrednosti 55 milijonov evrov. Zakaj bodo porabili denar, je težko ugibati. V vodstvu trdijo, da gre za sredstva, ki bodo zagotovila nemoteno poslovanje, brez da bi bili prisiljeni prodajati naložbe iz svojega portfelja. Zakaj bi bili prisiljeni prodajati naložbe, sicer ni jasno, saj so še ta teden na straneh Ljubljanske borze objavili, da večjega upada povpraševanja po njihovih produktih ni. Če se odločimo, da bomo na to informacijo gledali optimistično, nas lahko razveseli dejstvo, da uprava Triglava meni, da bodo njihove naložbe ponovno pridobile na vrednosti. In to celo v tej meri, da se je bolje zadolžiti pri treh bankah pod silno neugodnimi pogoji kot pa naložbe prodati. V Istrabenzu so odprodali delnice Petrola V Istrabenzu so prodali odstotek delnic Petrola. Foto Dare Čekeliš Prodaji naložb pa se niso uspeli izogniti pri Istrabenzu, ki je prodal odstotek delnic Petrola. Prodaja delnic ne bi bila nič neobičajnega, če ne bi pri Istrabenzu v lanskem prevzemnem dvobojevanju za delnico Petrola plačali 1000 ‚¬, prodali pa so jih po 400 ‚¬. Istrabenz se je v tej krizi znašel v silno neugodnem položaju, saj se poleg padca vrednosti delnic soočajo tudi z zelo neugodnimi pogoji poslovanja, saj se višajo cene energentov in surovin, večja pa je tudi finančna nedisciplina. Del pridobljenega denarja iz kupnine bo šel tudi za izplačilo dividend, ki jih je določila skupščina podjetja. V Istrabenzu so očitno mnenja, da bodo morali prodati še kakšno izmed naložb, saj so sestavili celo seznam sredstev in naložb, ki so poslovno nepotrebna, nimajo strateškega pomena ali ne ponujajo pričakovanega donosa. S prodajo le-teh se bodo izognili odvisnosti od bank in neugodnih kreditov, ki jih v času krize le-te ponujajo. Večja podjetja trdijo, da kriza ne bo vplivala, a vlagateljev to očitno ne prepriča Prek spletnih strani Ljubljanske borze je svoje vlagatelje nagovoril tudi Mercator. V obvestilu so sporočili, da je njihovo poslovanje normalno ter da kratkoročno v njihovem poslovanju ne bo občutiti posledic krize. Glede na trajanje razmer v finančnem sektorju pa bodo prilagodili poslovni načrt za leto 2009 in po potrebi tudi srednjeročni načrt do leta 2012. V Telekomu pravijo, da krize še ne občutijo. Foto Kanal A Na splošno paradni konji slovenskega gospodarstva trdijo, da poslovni rezultati za leto 2008 zaradi finančne krize ne bodo bistveno slabši od načrtovanih. Zanimivo pa je, da tovrstne napovedi ne predramijo vlagateljev. Mogoče bi jih bilo treba spomniti na to, da lastništvo delnice prinese tudi udeležbo pri delitvi dobička. Če povemo poenostavljeno danes lahko za pol toliko denarja, kot bi ga za določeno delnico odšteli lansko leto, dobite enako dividendo. Torej, naredimo kratko primerjavo na še enem izmed podjetij, ki je objavilo, da ne občuti večjih učinkov finančne krize Telekom Slovenije. Če bi bili v lanskem oktobru lastniki delnic Telekoma v višini 4400 evrov okoli 10 delnic, bi ob delitvi dobička prejeli dividende v višini 128 evrov. Če danes kupite delnice v vrednosti 4400 evrov enotni tečaj 185,91 in se pri Telekomu, glede na to, da posledic finančne krize skorajda ne občutijo, odločijo izplačati enako dividendo, boste prejeli skoraj 303 evrov. Vredno razmisleka? 2008-10-17 Žiga Kariž 2 3 2.5 0.707 neutral 325 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/financna-kriza-v-evropi.html Finančna kriza v Evropi finančna, kriza, posojilo, finančna, injekcija Medtem ko se finančno zlomljeni Islandiji približuje Madžarska, je za večmilijardno posojilo zaprosila tudi Ukrajina. Finančne injekcije so dobile tudi avstrijske in švicarske banke. 2008-10-18 Tisa Stergel 2 3 2.5 0.707 neutral 326 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prvo-srecanje-bo-v-zda.html Prvo srečanje bo v ZDA srečanje, bush, sarkozy, barroso, svetovni, finančni vrh Sarkozy in Barroso sta z Bushem dosegla dogovor o organizaciji svetovnega finančnega vrha, ki bo predvidoma novembra. Ameriški predsednik George Bush je v soboto sprejel pobudo francoskega kolega Nicolasa Sarkozyja in predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrose za organizacijo svetovnega finančnega vrha, ki bo predvidoma novembra. Voditelji so sicer dosegli dogovor glede organizacije več tovrstnih vrhunskih srečanj, od katerih pa bo prvi potekal v ZDA. Trije voditelji so organizacijo vrha, namenjenega novi svetovni finančni ureditvi, napovedali v izjavi za medije pred začetkom sestanka v Camp Davidu, kamor sta Sarkozy in Barroso pripotovala iz Kanade. Busha sta na sestanku spremljala državna sekretarka Condoleezza Rice in finančni minister Henry Paulson. Bush je dejal le, da se veseli organizacije vrha svetovnih voditeljev, ki naj bi bil kmalu. Zagotovil je, da bodo skupaj utrdili in posodobili nacionalne finančne sisteme ter tako zagotovili, da se podobna kriza ne bo več ponovila. Glede na izjave je Busha sicer še treba prepričati, da je korenita sprememba svetovne finančne ureditve, o kateri sta govorila Sarkozy in Barroso, res potrebna. Bush je dejal, da vrh ne sme spodkopati temeljnih načel mednarodnega kapitalizma ter da se je treba upreti skušnjavi gospodarskega izolacionizma in nadaljevati politiko odprtih trgov, ki so zvišali življenjski standard in se milijonom ljudi po svetu pomagali izkopati iz revščine. Sarkozy je ognjevito zagovarjal potrebo po reformah mednarodne finančne arhitekture, ki je nastala proti koncu druge svetovne vojne na konferenci v Breton Woodsu, kjer so bili postavljeni temelji Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Tistim, ki so nas pripeljali v to krizo, ne smemo dovoliti, da to ponovijo. Ta kapitalizem je izdaja tistega kapitalizma, v katerega verjamemo, in zato smo prišli sem, da povemo mnenje Evrope, je dejal Sarkozy in govoril o potrebi po večji regulaciji finančnih trgov, tudi tako imenovanih hedge skladov. Kot so medtem sporočili iz Bele hiše, naj bi prvi v vrsti svetovnih finančnih vrhov, na katerih bodo ključne svetovne gospodarske sile razpravljale o morebitnih rešitvah za pretrese na finančnih trgih, potekal novembra, enkrat po ameriških predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra. Gostiteljstvo vrha je sicer v soboto ponudil tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih držav na svetu in Rusije G8 ter Evropska komisija so se minulo sredo zavezali k sodelovanju in usklajevanju ukrepov za rešitev svetovne finančne krize ter se izrekli za sklic vrhunskega srečanja, na katerem bi vse vpletene države razpravljale o morebitnih rešitvah. 2008-10-19 STA / M.M. 4 3 3.5 0.707 neutral 327 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zahtevajo-odstop-guvernerja-centralne-banke.html Zahtevajo odstop guvernerja centralne banke guverner, centralna, banka, protest, islandija, odstop, kriza, finančna Svetovna finančna kriza je dosegla tudi Islandijo, ki je s 300 tisoč prebivalci njena največja žrtev. Prebivalci že zahtevajo odstop guvernerja centralne banke. Več kot dva tisoč ljudi se je v soboto zbralo pred parlamentom na Islandiji in zahtevalo odstop guvernerja centralne banke in novo monetarno politiko. Demonstratorji so v rokah držali plakate z napisi Kje je moj denar? , Kdo je zastavil mojo prihodnost? in Idiot odstopi , s katerimi so merili na guvernerja centralne banke Davida Oddssona. Oddsson, nekdanji premier in tesen zaveznik sedanjega premierja, je zahtevo po odstopu slišal že od številnih islandskih politikov. Otok s 300 tisoč prebivalci je največja žrtev svetovne kreditne krize, ki je vlado prisilila, da je prevzel nadzor nad tremi največjimi državnimi bankami. Za finančno pomoč je zaprosila tudi Rusijo, opustila pa je poskus reševanja svoje valute, potem ko je finančna kriza ekonomijo pripeljala skoraj do kolapsa. Sobotnih demonstracij so se udeležili številni ljude različnih političnih pogledov in starosti. 2008-10-19 Reuters / N.S. 2 2 2 0 negative 328 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/koncan-boj-za-terme-catez.html Končan boj za Terme Čatež terme, čatež, boj, petan, sds, stranka, nadzor Na izredni skupščini Term Čatež lastniki niso podprli pobude države, da bi Terme poslej nadzirali člani stranke SDS. S tem si je Bojan Petan dokončno utrdil položaj. 2008-10-20 Ana Turk 4 3 3.5 0.707 neutral 329 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/avtomobilov-bo-se-manj.html Avtomobilov bo še manj fiat, renault, hyundai, bmw, nissan, ford, daimler Po Fordu, Fiatu, Renaultu in Daimlerju sta zmanjšanje proizvodnje avtomobilov napovedala še Nissan in Hyundai. Največji svetovni avtomobilski proizvajalci nadaljujejo z napovedmi zmanjšanja svoje proizvodnje. V teh dneh so tovrsten ukrep napovedali v japonskem Nissanu, južnokorejskem Hyundaiju in ameriškem Fordu. Nissan Motor bo na Japonskem zmanjšal proizvodnjo večjih in luksuznih avtomobilov, namenjenih za izvoz v ZDA. Za to so se odločili zaradi upadanja povpraševanja v največjem gospodarstvu na svetu. Poleg tega razmišlja o ukinitvi okrog 2000 začasnih delovnih mest. Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec bo znižal proizvodnjo luksuznih vozil infinity ter športnih terencev murano in rogue za skupno 65.000 avtomobilov v času od novembra do marca. S tem se bo skupna Nissanova proizvodnja vozil na Japonskem v poslovnem letu, ki se konča marca, znižala za 4,7 odstotka. Hyundai Motor namerava zmanjšati proizvodnjo v svoji tovarni Montgomery v ZDA. V podjetju Hyundai Motor Manufacturing Alabama bodo do konca leta tako zmanjšali proizvodnjo 11 dni bo celo mirovala. Omenjena tovarna, ki je začela obratovati maja 2005, proizvaja vozila sonata in santa fe. V zadnjem mesecu so omejitev proizvodnje napovedali številni večji avtomobilski proizvajalci v Evropi BMW, Daimler, Opel in druge evropske podružnice ameriškega General Motorsa, Fiat ter Renault. 2008-10-21 STA 2 2 2 2 2 2 2 0 negative 330 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/indeksi-vztrajno-navzgor.html Indeksi vztrajno navzgor ljubljanska, borza, delnice, telekom, mercator, petrol, intereuropa Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast indeksov. Največ so pridobile delnice Mercatorja in Telekoma. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je tako trgovanje končal pri vrednosti 5.595,35 točke, kar je 26,82 točke oziroma 0,48 odstotka več kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 5,74 točke oziroma 0,46 odstotka, na 1.261,35 točke. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic z namenom znižanja odbitne postavke od temeljnega kapitala pri skupinskem ocenjevanju finančnih sredstev. V prvi kotaciji je bilo znova največ prometa z delnicami novomeške farmacevtske družbe Krka, skupno za 1,19 milijona evrov. Pri tem se je njihov tečaj zvišal za 0,66 odstotka, na 70,62 evra. Po prometu jim z 270.210 evri sledijo delnice Telekoma Slovenije, ki so se danes podražile za 1,52 odstotka, na 193,84 evra. Najbolj so se podražile delnice trgovske družbe Mercator, in sicer za 2,66 odstotka, na 189,94 evra. Na drugi strani prve kotacije pa so se z 2,43-odstotnim padcem, na 383,80 evra, znašle delnice energetske družbe Petrol. Delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenja so se pocenile za 0,4 odstotka, na 19,70 evra, Luke Koper za 0,99 odstotka, na 39,98 evra, in logističnega koncerna Intereuropa za 1,81 odstotka, na 15,76 evra. Zunaj prve kotacije velja omeniti 3,96-odstotno podražitev delnic Pozavarovalnice Sava, katerih cena zdaj znaša 20,22 evra, in 10,5-odstotno pocenitev delnic Zdravilišča Rogaška, za katere je zdaj treba odšteti 1,79 evra. V boj zoper krizo Združenje Manager je pristojnim institucijam slovenskega finančnega sistema posredovalo poziv za ukrepanje zoper finančno krizo in preprečitev njenih negativnih vplivov na gospodarstvo. Nosilcem odločanja predlagajo razmišljanje v smeri državnega jamstva za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah. Menedžerji ugotavljajo, da finančna kriza vse bolj resno ogroža slovensko realno gospodarstvo, ustreznih rešitev za boj proti krizi pa ni. Zaradi možnih usodnih trajnih posledic neukrepanja za slovensko gospodarstvo in blaginjo izpostavljajo pomembnost dialoga gospodarstva in politike ter hitrega dogovornega ukrepanja ključnih aktualnih in predvidenih novih nosilcev gospodarske in finančne politike. 2008-10-21 STA / M.M./N.S. 4 3 4 4 4 3.8 0.447 positive 331 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/socialne-trgovine-v-bogati-avstriji.html Socialne trgovine v bogati Avstriji sociala, trgovina, avstrija, denar, nakupovanje, pomoč V bogati Avstriji so pred nekaj leti začeli odpirati socialne trgovine za finančno najšibkejše državljane. V njih lahko kupujejo vsi, ki imajo na mesec manj kot 800 evrov dohodkov. 2008-10-21 Gašper Lubej 4 5 4.5 0.707 positive 332 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zlata-gazela-za-instrumentation-technologies.html Zlata gazela za Instrumentation Technologies zlata, gazela, podjetje, andrej, vizjak, instrumentation, technologies, rok, uršič Najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 je Instrumentation Technologies. Kipec zlate gazele je direktorju družbe podelil minister Vizjak. Zlata gazela je šla letos v roke družbi Instrumentation Technologies. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je danes v Ljubljani na sklepnem izboru za najhitrejše rastoče podjetje v letu 2008 direktorju družbe Instrumentation Technologies Roku Uršiču podelil kipec zlate gazele. Srebrna gazela je družba Monting SK in bronasta družba Mimovrste. Instrumentation Technologies deluje na področju merjenja lege elektronskih gruč v pospeševalnikih osnovnih delcev. V podjetju je 42 redno zaposlenih, v svoje vrste pa privablja ugledne strokovnjake iz Slovenije in tujine. Edinstvenost podjetja je v orientiranosti na najzahtevnejše svetove trge ” njegove stranke so najuglednejši znanstveni in raziskovalni laboratoriji od Kitajske, ZDA in Avstralije do slovite Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern, ki jim instrumenti podjetja Instrumentation Technologies omogočajo opravljanje znanstvenih eksperimentov s prej nepredstavljivo natančnostjo. Podjetje je v sodelujočo skupnost povezalo znanstvenike vsega sveta, ki pri svojem delu uporabljajo njegove instrumente. Direktor Montinga SK, ki izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, Silvester Knez, je nagrado prejel iz rok francoske veleposlanice, predsedujoče članice EU, Chantal de Ghaisne de Bourmont. Direktorju Mimovrste, v katerem razvijajo spletne rešitve in opravljajo storitve e-trgovine, Jugoslavu Petkoviću, pa je nagrado podelil predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik, ki je organizatorica izbora za slovensko gazelo, Branko Pavlin. V petih letih 9344 delovnih mest V petih letih, od leta 2002 do 2007, je 500 najbolj dinamično rastočih slovenskih podjetij ustvarilo 9344 delovnih mest. Zabeležila so za 3,65 milijarde evrov prihodkov od prodaje, ob tem pa so slovenske gazele v omenjenih letih za 5,6-krat povečale vrednost prodaje, navaja organizator izbora. Podjetje na letošnji lestvici je v povprečju zaposlovalo 34 ljudi, lani 31. Letošnje gazele so, podobno kot lani, v petih letih več kot podvojile število zaposlitev ” indeks rasti števila zaposlenih je 222, lani je bil 228. To pomeni, da je bilo od vseh delovnih mest v 500 gazelah več kot polovica oziroma 9344 ali 55 odstotkov delovnih mest ustvarjenih na novo. Kot še navaja organizator izbora, letošnje gazele presegajo lansko generacijo tudi po vrednosti kapitala in sredstev. Povprečna vrednost kapitala na lestvico uvrščenega podjetja dosega 1,6 milijona evrov lani 1,3 milijona evrov in povprečna vrednost sredstev 10,8 milijona evrov lani 7,9 milijona evrov. 2008-10-22 STA 5 4 4.5 0.707 positive 333 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/malomarnosti-znotraj-kada.html Malomarnosti znotraj Kada kad, uprava, postopek, prepoved, dela, hit, delnica Uprava Kada je proti direktorju oddelka za upravljanje premoženja in njegovemu pomočniku sprožila postopek odpovedi delovnega razmerja. Kot so sporočili iz Kada, so bili pri nakupu omenjenih Hitovih delnic v letošnjem septembru pomembno kršeni interni predpisi in postopki, podpis uprave za naročilo posla je bil pridobljen na nezakonit način, nakup delnic pa ni bil ekonomsko upravičen in utemeljen. Uprava Kada je zaradi nepravilnosti pri nakupu Hitovih netržnih delnic za račun pokojninskih skladov izdala sklep o takojšnji prepovedi dela direktorju oddelka za upravljanje premoženja in njegovemu pomočniku. Uprava Kada je zato sprožila postopek odpovedi delovnega razmerja z izdajo in vročitvijo pisne obdolžitve, na katero lahko prejemnika - direktor omenjenega oddelka Uroš Svete in njegov pomočnik Gregor Razboršek - podata zagovor in se o očitanih kršitvah v zakonsko predvidenem roku izjavita. Poleg tega pa jima je vročila tudi sklep o prepovedi dela od trenutka prejema do konca postopka izredne odpovedi. Uprava Kada bo najkasneje do torka, 28. oktobra, vso zbrano dokumentacijo predala pristojnim organom pregona. Ob tem zagotavljajo, da zavarovanci v njegovih pokojninskih skladih ne bodo utrpeli nikakršne škode, sredstva v upravljanju pa so varna. Danes sprejeti ukrepi temeljijo na ugotovitvah notranje revizije ter neodvisnega ekonomskega pregleda upravičenosti transakcij z navedenimi delnicami in pravnega pregleda pravilnosti izvedbe transakcij. Revizija je tudi potrdila, da uprava z omenjenim poslom ni bila ustrezno seznanjena. Predsednik uprave Kada Uroš Rožič v času, ko naj bi posel osebno pisno odobril, ni bil v prostorih Kada, prav tako ne članica uprave Helena Bešter. Na podlagi vseh do sedaj znanih dejstev je šlo za dejanje izredne malomarnosti in morebitnega naklepa zgolj v tem konkretnem primeru nakupa Hitovih netržnih delnic za račun kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada, sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter kritnega sklada PPS z dne 9. september 2008. Da se ne bi pojavljali dvomi v pravilnost in zakonitost upravljanja pokojninskih skladov Kada, bo uprava nadaljevala s pregledom izvedenih poslov za račun pokojninskih skladov v času trajanja zaposlitve suspendiranih delavcev. Kot so še sporočili, v tem trenutku ni znakov glede morebitnih nepravilnosti pri vseh ostalih poslih. 2008-10-24 STA / U.Z. 2 4 2 3 3 2 2.667 0.816 neutral 334 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mercator-v-tuje-roke.html Mercator v tuje roke? mercator, pivovarna, laško, boško, šrot, prodaja, delnice, delež Če bo Boško Šrot prodal svoj delež Mercatorja, bi slednji lahko prešel v tuje roke. To pa lahko prizadene številne slovenske dobavitelje, ki živijo od sodelovanja z Mercatorjem. 2008-10-24 Ana Turk 2 1 2 2 2 1.8 0.447 negative 335 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/elektro-ljubljana-zahteva-sodno-varstvo.html Elektro Ljubljana zahteva sodno varstvo elektrika, cene, urad, konkurenca, kartel, dogovarjanje, odločba, sodišče, varstvo V Elektro Ljubljana pravijo, da je varuh konkurence uporabil napačen zakon, da odjemalci niso oškodovani in da pogodba med podjetji, ki imajo skupnega lastnika, ni prepovedana. V Elektro Ljubljana zaradi odločbe Urada za varstvo konkurence zahtevajo sodno varstvo. V Elektro Ljubljana so zaradi odločbe Urada za varstvo konkurence glede kartelnega dogovarjanja zahtevali sodno varstvo. V zahtevi za sodno varstvo so navajali, da so v uradu za varstvo konkurence z izdano odločbo napačno uporabili materialno pravo oziroma prekršili materialne določbe zakona. Prav tako je urad kršil določbe postopka in zmotno ugotovil dejansko stanje, so sporočili z Elektro Ljubljana. Zato so predlagali, da urad sam ugotovi, da je zahteva utemeljena in odločbo o prekršku odpravi ter ustavi postopek. V nasprotnem primeru pa Elektro Ljubljana predlaga, da sodišče ugodi zahtevi za sodno varstvo in odločbo varuha konkurence odpravi ali jo spremeni. Po mnenju družbe Elektro Ljubljane je navedba urada, ki očitano kršitev utemeljuje z zaključkom, da so distributerji električne energije z istočasno napovedjo povišanja cen poskušali izključiti medsebojno cenovno konkurenco in tako preprečiti, da bi si kateri izmed njih izboljšal tržni položaj na račun drugih, ki bi prvi napovedali dvig cene, povsem nesmiselna in v nasprotju z osnovno ekonomsko logiko. Varuh konkurence naj bi uporabil napačen zakon Čeprav je bila podražitev približno enaka pri vseh podjetjih, odjemalci niso bili oškodovani, pravijo v Elektro Ljubljana. Zakon o Varstvu konkurence, na katerega se v uradu sklicujejo, je pričel veljati konec aprila 2008, prekršek pa naj bi bil storjen 22. in 23. novembra 2007. Tako naj bi prekršek nastal pred uveljavitvijo zakona, ki ga urad navaja kot pravno podlago za prekršek. Poleg tega menijo v Elektro Ljubljana, da se v uradu sklicujejo na pravno literaturo, ki jo navajajo nepopolno in zavajajoče. Sporazumi med podjetji, ki imajo istega lastnika, niso prepovedani V Elektro Ljubljana nadalje razlagajo, da je skladno s teorijo in prakso omejitve konkurence in dogovarjanja možno izpeljati le med neodvisnimi podjetji, ne pa tudi med odvisnimi podjetji, ki so v večinski lasti enega lastnika, v tem primeru Republike Slovenije. Ob tem so dodali še, da je v strokovni literaturi navedeno, da pogodba med podjetji, ki jih kontrolira eno podjetje, ni prepovedana. V EL pravijo, da je bila podražitev elektrike nižja, kot pa bi bilo ekonomsko upravičeno. Do oškodovanja odjemalcev ni prišlo V Elektro Ljubljana še navajajo, da je bil dvig cen manjši, kot bi bilo to ekonomsko upravičeno in potrebno, zato ni prišlo do oškodovanja odjemalcev. žRavno nasprotno, potrošniki imajo korist zaradi prenizke cene električne energije. Namreč vsa podjetja, ki so bila obtožena dogovarjanja, po navedbah Elektro Ljubljana poslujejo z izgubo. 2008-10-24 P.J. 2 3 2.5 0.707 neutral 336 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/strm-padec-delnic-slovenskih-podjetij.html Izgubila največja podjetja delnice, ljubljanska, borza, triglav, gorenje, finančna, kriza Na Ljubljanski borzi se je trgovanje zaključilo z minusom. Največ so izgubile delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja in Luke Koper. Na Ljubljanski borzi so se tudi danes tečaji delnic občutno znižali. Delniški indeks SBI 20 se je spustil pod 5000 točk in trgovanje končal pri vrednosti 4829,01 točke, kar je 6,21 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 74,37 točke, oziroma 6,39 odstotka. Največji padec so zabeležile delnice Luke Koper, katerih enotni tečaj se je znižal za 10,55 odstotka. Krepko so se pocenile tudi delnice Save 9,32 odstotka, Gorenja 9,12 odstotka, NKBM 8,36 odstotka, Zavarovalnice Triglav 8,62 odstotka in Aerodroma Ljubljana 8,24 odstotka. Danes so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice Abanke. Njihov enotni tečaj se je oblikoval pri 44,50 evra, promet s temi delnicami pa je dosegel 75.340 evrov. Delnice Intereurope 25.980 evrov so se pocenile pa za 6,16 odstotka na 14,01 evra. Petrolove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih za 278.130 evrov poslov, so zabeležile 5,03-odstotni padec, enotni tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 347,23 evra. Enotni tečaj delnice Istrabenza 91.980 evrov se je znižal za 3,57 odstotka na 43,18 evra, tečaj Mercatorja 212.150 evrov pa za 3,76 odstotka na 169,31 evra. Delnice Pivovarne Laško so bile ene izmed redkih, ki so danes trgovanje začele v pozitivnem območju. A je negativni trend proti koncu trgovanja zajel tudi Laško, saj se je enotni tečaj ob 278.130 evrov prometa znižal za 2,59 odstotka na 51,95 evra. Krepak padec so danes zabeležile tudi delnice domžalskega Heliosa. Ob 75.220 evrov prometa se je njihov enotni tečaj znižal za 10,46 odstotka na 716,36 evra. Omejitve tečaja Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah Gorenja začasno spremenila omejitev tečaja z 10 na 20 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Tako so se lahko posli z delnicami Gorenja sklepali po tečajih med 14,56 in 21,84 evra. Omejitev tečaja je veljala tudi za delnice Luke Koper in Save, tečaji so se lahko sklepali med 29,28 in 43,92 evra, z delnicami Save pa med 219,58 in 329,37 evra. 2008-10-27 STA / D.Š. 1 1 1 0 negative 337 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/index-nikkei-preko-8000-tisoc-tock.html Borze tokrat v zelenem svetovne, borze, indeksi, nikkei, dow, jones, . Ameriška centralna banka je znižala obrestno mero. Na evropskih borzah pa so imeli uspešen dan. Najbolj se veselijo v Budimpešti, kjer je borzni indeks poskočil za kar 14 odstotkov. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Zveznih rezerv FOMC je po dvodnevnem zasedanju v sredo v skladu z napovedmi in pričakovanji znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za 0,50 odstotka na odstotek, kar je najnižje od junija 2004. Prav nizke obrestne mere so v ZDA leta 2003 in 2004 sprožile eksplozijo na trgu stanovanj in hiš, ki je odgovorna za sedanjo finančno krizo, vendar pa je bilo znižanje obresti potrebno zaradi pričakovane gospodarske recesije. Podatki o gospodarski rasti v tretjem četrtletju letos bodo znani v četrtek. Spodbudno popoldne na evropskih borzah Tečaj evra glede na dolar se je zvišal s torkovih 1,2526 dolarja na 1,2770 dolarja Trgovanje na evropskih borzah poteka v znamenju rasti tečajev. Na londonski borzi se je indeks FTSE 100 okoli 17. ure zvišal za 6,68 odstotka, na 4188,78 točke, pariški CAC 40 se je zvišal za 8,07 odstotka, na 3366,22 točke, indeks DAX na frankfurtski borzi za 0,09 odstotka, na 4827,60 točke, ATX na dunajski borzi za 6,70 odstotka, na 1850,79 točke, indeks MIBTel na milanski borzi pa za 7,56 odstotka, na 15.739 točk. Tečaji na borzi v Budimpešti so poskočili potem, ko so Mednarodni denarni sklad IMF, Svetovna banka in EU za pomoč madžarskemu finančnemu sistemu namenile 25,1 milijarde dolarjev pomoči. Indeks BUX je današnje trgovanje sklenil pri 13.399,05 točke, kar je 14,09 odstotka več kot v torek. Nikkei prek magične meje 8000 točk Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Tečaji na največji ameriški borzi v New Yorku so na začetku današnjega trgovanja na torkovih ravneh, indeks Dow Jones je bil pri 9067,03 točke, kar je 0,02 odstotka več kot v torek, indeks Nasdaq pa se je znižal za 0,12 odstotka, na 1647,52 točke. Po torkovi rasti na ameriških borzah so se danes zvišali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Indeks Nikkei je vnovič porasel prek psihološko pomembne meje 8000 točk, ob koncu trgovanja se je oblikoval pri 8211,90 točke, kar je 589,98 točke oziroma 7,74 odstotka več kot v torek. Tudi nafta navzgor Ob rasti na borzah se je popoldne zvišala tudi cena nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v decembru se je na newyorški borzi podražila za 5,56 dolarja, na 68,29 dolarja za 159-litrski sod. Ta nafta je torkovo trgovanje sklenila pri 62,73 dolarja, kar je najnižja zaključna cena od maja lani. Severnomorska nafta brent, ki bo dobavljena v decembru, se je danes na londonski borzi podražila za 3,59 dolarja, na 63,88 dolarja. V torek so si oddahnili V torek so se zvišale vrednosti praktično vseh pomembnejših ameriških borznih indeksov. Industrijski indeks Dow Jones je prvič po tednu dni trgovanje spet končal nad 9000 točkami. Zvišal se je za 889,35 točke oziroma 10,8 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je porasel za 143,57 točke oziroma 9,53 odstotka, na 1649,47 točke. Delnice svetovnega proizvajalca letal Boeing so se dvignile za 15 odstotkov, potem ko so sindikati z delodajalci dosegli dogovor o prenehanju stavke. Po mnenju borznih analitikov je na nakup delnic vplivalo predvsem pričakovanje vlagateljev, da bo ameriška centralna banka znižala ključno obrestno mero, kar se je danes tudi zgodilo. 2008-10-29 STA/Reuters / D.Š./D.L. 4 4 4 0 positive 338 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/inflacija-najnizja-po-septembru-2007.html Nafta znižuje inflacijo umar, inflacija, umirjanje, cene, energenti Po podatkih Umarja se je inflacija znova znižala in je bila oktobra 4,9-odstotna. Umirjanje inflacije naj bi bilo predvsem posledica znižanja cen energentov. Direktor Umarja Boštjan Vasle Relativno hitro umirjanje inflacije v zadnjih štirih mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar predvsem posledica zniževanja cen energentov, hkrati pa se umirjajo tudi cenovni pritiski večine drugih skupin cen. Ob tem poudarjajo, da je zniževanje inflacije pričakovano in hitrejše kot v celotnem območju evra. Po statističnih podatkih so oktobra cene življenjskih potrebščin v Sloveniji drugi mesec zapored ostale nespremenjene. Medletna inflacija se je tako znova znižala in znaša 4,9 odstotka, kar je najnižja vrednost po septembru 2007. Kot so po današnji objavi statističnih podatkov o inflaciji sporočili iz Umarja, je nadaljnje hitrejše zniževanje inflacije tako v Sloveniji kot v drugih članicah območja evra pričakovano, saj ga v veliki meri poganja hitro zniževanje cen nafte. Cene nafte, ki so še v začetku leta slovensko inflacijo dvigovale hitreje kot v povprečju evrskega območja, sedaj tudi več kot dvakrat hitreje znižujejo slovensko inflacijo, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Poleg trenutno zelo verjetne predpostavke, da se trend upadanja cen energentov ne bo obrnil, bodo na umirjanje inflacijskih pritiskov v preostalih mesecih leta vplivali tudi upočasnjena gospodarska aktivnost in pričakovanja glede njenega vnovičnega okrevanja, poudarjajo v Umarju. Oboje se v zadnjem času poslabšuje, zaradi česar lahko pričakujemo nadaljnje umirjanje inflacije v Sloveniji in na celotnem evrskem območju, je še povedal Vasle. Umirjanje inflacije se je sicer nadaljevalo tudi v celotnem območju evra, kjer se je medletna inflacija po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v zadnjih dveh mesecih znižala s štirih na 3,6 odstotka, nadaljnje znižanje pa pričakujejo tudi ta mesec. Kot so še pojasnili v Umarju, bo podatek Eurostat objavil v petek. 2008-10-30 STA / P.J. 3 3 4 2 3 3 3 0.632 neutral 339 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/najbolj-so-se-podrazile-obleke-in-obutev.html Hiše cenejše, stanovanja še ne cene, rast, oktober, september Prvič, odkar statistični urad spremlja cene bivalnih nepremičnin, so se te pocenile. Cene življenjskih potrebščin pa se oktobra v primerjavi s septembrom niso spremenile. Cene bivalnih nepremičnin so padle zaradi pocenitve hiš. V Sloveniji so se v prvem polletju letos cene bivalnih nepremičnin prvič, odkar statistični urad spremlja cene teh nepremičnin, znižale, in sicer za 2,6 odstotka. Pri tem so se družinske hiše pocenile za 17,1 odstotka, stanovanja pa podražila za 4,7 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Družinske hiše in stanovanja so se, upoštevajoč prodajne cene, letos prvič pocenile v dveh zaporednih četrtletjih, in sicer v prvem za 2,9 odstotka, v drugem pa za 3,7 odstotka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Branko Pavlin z državnega statističnega urada. Pri hišah gre po njegovem mnenju za korekcijo pretirane rasti cen v lanskem letu, ko so dosegle rekordno rast 29,3 odstotka. Stanovanja so se lani podražila za 22,6 odstotka, skupna rast cen bivalnih nepremičnin pa je bila 22,9 odstotka. Cene družinskih hiš sicer bolj nihajo, pojasnjuje Pavlin, tako da se postavlja vprašanje, ali je ta padec del običajnega nihanja ali pa napoved trenda, ki se bo nadaljeval. Tvegal bi oceno, da znižanje cen hiš, ki je že tretje četrtletje zapored, kaže na to, da se bodo cene ustalile na nižji ravni, je dejal Pavlin. Trenda za stanovanja ni želel napovedovati Šele po podatkih za tretje četrtletje se bo videlo, kam se bo nagnila krivulja. V obdobju 2004 2008 so se stanovanja po četrtletjih povprečno dražila za 3,6 odstotka, hiše pa za 1,9 odstotka, lani je bila povprečna četrtletna rast cen stanovanj 4,8-odstotna, hiš pa 5,7-odstotna. V prvem četrtletju letos so se povprečno stanovanja podražila za 0,7 odstotka, hiše pa pocenile za 14,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 0,5 odstotka. Foto Kanal A Statistiki opažajo tudi manjše število transakcij. V letu 2006 jih je bilo skupno 9053, lani 8425, v prvem letošnjem polletju pa 3246. Cene življenjskih potrebščin se niso spremenile Po podatkih statističnega urada se je blago v povprečju podražilo za 0,4 odstotka, storitve pa so se pocenile za 0,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 0,5 odstotka, poltrajno blago podražilo za 4,5 odstotka, cene trajnega blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene. Znižanje cen so oktobra statistiki zaznali pri rekreaciji in kulturi za 3,3 odstotka, prevozu za 1,4 odstotka, stanovanju za 0,4 odstotka in komunikaciji za 0,1 odstotka. Nove pocenitve naftnih derivatov so privedle že do tretjega zaporednega znižanja cen v skupinah prevoz in stanovanje. Najbolj so se podražile obleke Na podražitve oblek in obutve je vplivala zamenjava kolekcij v trgovinah. 2008-10-30 STA / P.J. 2 4 4 3 4 3 3.333 0.816 neutral 340 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/tecaji-na-azijski-borzi-navzgor.html Volitve zvišale tečaje delnic borza, azijska, tečaj, delnica, delnice, tečaji, tokio, jen, nafta, brent, opec, finančna, kriza Predsedniške volitve v ZDA pozitivno vplivajo na razpoloženje vlagateljev na svetovnih borzah, saj se ti odločajo za nakupe, kar zvišuje tečaje delnic. Najbolj razpoloženi so vlagatelji v Evropi, pri čemer največje rasti beležijo na dunajski, milanski, pariški, frankfurtski in londonski borzi, pozitivno pa je tudi vzdušje v ZDA. Indeks dunajske borze ATX je danes pridobil 6,21 odstotka, rastejo pa tudi indeksi milanske borze Mibtel +4,86 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 +3,6 odstotka, indeks frankfurtske borze DAX 3,44 odstotka in indeks borze v Londonu FTSE 100, ki je pridobil 3,18 odstotka. Pozitivno so volilni dan začeli ameriški vlagatelji, saj se je vrednost indeksa Dow Jones zvišala za skoraj tri odstotke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa za 2,8 odstotka. Precej pa se je zvišala cena nafte, in sicer za več kot štiri dolarje, razlog za to pa je odločitev Savdske Arabije, da zniža proizvodnjo nafte. Na newyorški blagovni borzi je bilo danes opoldne za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte treba odšteti 68,40 dolarja, 4,50 dolarja več kot v ponedeljek. Evro je danes v primerjavi z dolarjem pridobil, in sicer slaba dva odstotka, na 1,2878 dolarja. Japonske delnice so si opomogle Indeks Nikkei, ki ga na azijski borzi izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9114,60 točke. To je 537,62 točke oziroma 6,27 odstotka več kot minuli petek. V ponedeljek je bila borza v Tokiu zaradi praznika zaprta. Na pozitivno vzdušje vlagateljev so vplivali šibkejši jen, kar je ugodno za japonske izvoznike, in informacije o morebitnem prevzemu pešajočega japonskega proizvajalca elektronike, družbe Sanyo Electric, s strani njegovega večjega tekmeca Panasonica. Šibak jen je pognal navzgor delnice japonskih avtomobilskih proizvajalcev, kot sta Toyota Motor in Honda Motor, zaradi ugibanj glede Panasonica in Sanya pa so se podražile tudi delnice proizvajalcev elektronike. Z združitvijo Sanya in Panasonica bi namreč nastal eden od največjih proizvajalcev elektronike na svetu. V Avstraliji se je indeks S&P/ASX 200 malenkost znižal. Vlagatelje je presenetila odločitev domače centralne banke, da zniža svojo ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke. To je namreč za četrt odstotne točke več, kot so napovedovali analitiki, je pa posledica vse več znakov upočasnjevanja gospodarstva. Nafta brent se je pocenila Decembrske terminske pogodbe za nafto brent so se v elektronskem trgovanju pocenile na 58,85 dolarja, kar je najmanj po februarju 2007. Ta vrsta nafte se je že v ponedeljek v Londonu pocenila za 4,84 dolarja, na 60,48 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena v decembru, se je v azijskem trgovanju pocenila za 66 centov, na 63,25 dolarja za 159-litrski sod, potem ko se je že v ponedeljek zvečer v ameriškem trgovanju pocenila za 3,90 dolarja. Nasprotno se je cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte Opec v začetku tedna zvišala. Kot so danes sporočili iz sekretariata organizacije na Dunaju, je povprečna cena članic kartela v ponedeljek znašala 59,03 dolarja, kar je 1,60 dolarja več kot v petek. Cena Opecove nafte se je od junija, ko se je gibala okoli 140 dolarjev, pocenila že za 60 odstotkov. 2008-11-04 STA / U.Z. 4 4 4 0 positive 341 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kljub-financni-krizi-v-nakup-term-catez.html Po Terme Čatež za 114 milijonov evrov delo, prodaja, dzs, prevzem, terme, čatež, bojan, petan DZS in Delo prodaja, ki sta že lastnika skoraj četrtine Term Čatež, sta objavila prevzemno ponudbo za odkup preostalega deleža. Za delnico ponujata 30 obveznic družbe Delo Prodaja. Obveznica družbe Delo Prodaja ima nominalno vrednost glavnice 10 EUR in prinaša donos v višini šestmesečni EURIBOR + 0,60 % letno. Ob upoštevanju menjalnega razmerja in zadnjega tečaja obveznice Dela Prodaje na Ljubljanski borzi prevzemna cena za delnico znaša nekaj več kot 305 EUR, kar je skoraj 20 % nad povprečno tržno ceno delnice Term Čatež v zadnjih dveh mesecih. Družbi Delo prodaja in DZS sta objavili prevzemno ponudbo za Terme Čatež. Ponudba se nanaša na vseh 497.022 delnic družbe, pri čemer sta prevzemnika že lastnika 123.540 delnic. Ponudba se izteče 29. decembra ob 12. uri. Našo naložbo v Termah Čatež obravnavamo kot strateško, zato smo se skupaj z družbo Delo Prodaja odločili za objavo prevzemne ponudbe. Že doslej smo bili največji posamezni delničar, prevzemna ponudba pa je logična nadgraditev našega zaupanja v potencial Term Čatež, je ob tem povedal Bojan Petan, predsednik uprave DZS.  Družbi Delo Prodaja in DZS sta prevzemno ponudbo, oblikovano v skladu z možnostjo, ki jo ponuja Zakon o prevzemih, objavili na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Imetniki delnic Term Čatež lahko sprejmejo prevzemno ponudbo v eni izmed poslovalnic ali pogodbenih izvajalcev Medvešek Pušnik, BPH, d.d., ali pri drugi borznoposredniški družbi ali banki, ki ima položaj člana KDD. Med večjimi lastniki Term so Kapitalska družba 23,79 odstotka, Towra 14,35 odstotka, Hrvatska poštanska banka šest odstotkov, M. B. Satler Investicije 4,06 odstotka, delniški vzajemni sklad Triglav Steber I 3,99 odstotka in EQT Group 3,97 odstotka. 2008-11-04 I.A. 3 3 3 0 neutral 342 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/krizo-bi-morali-izkoristiti.html Krizo bi morali izkoristiti finance, kriza, sklad, denar, slovenija, pomoč, mendžerji Medtem ko svet trepeta zaradi svetovne krize, pa naši menedžerji v krizi vidijo priložnost, ki bi jo morali izkoristiti in tako postati gospodarsko uspešnejši. 2008-11-04 Marjan Maučec 4 4 4 4 0 positive 343 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodaji-odlocno-nasprotujemo.html Moralen ni bil že nakup, prav tako ni prodaja sindikat, mercator, prodaja, odkup, vlada, trgovec, semolič, kaluža, lavrač Istrabenzu in Pivovarni Laško se s prodajo Mercatorja obetajo veliki dobički, medtem pa nekateri pozivajo vlado, naj delež odkupi nazaj. Politika ne sme in ne more posegati v delovanje gospodarskih subjektov, pa odgovarja Pahor. Prodaji nasprotujemo, pravijo v ZSSS. Na napoved skupin Pivovarne Laško in Infond Holding, da bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup približno 48-odstotnega deleža v Mercatorju, so se danes odzvali sindikalisti. Skrb ob prodaji Mercatorja je upravičena za predelovalno industrijo, vendar je potrebno upoštevati, da družbe poslovne odločitve sprejemajo avtonomno, a v nekem institucionalnem in moralnem okviru. V tem primeru je bil nemoralen že nakup Mercatorja s strani Boška Šrota, nemoralna pa je tudi prodaja. verjetni kandidat za finančnega ministra Franci Križanič Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, imajo v ZSSS že izkušnje s tujimi podjetji, s katerimi imajo korektne odnose, vseeno pa se je nabralo že toliko slabih izkušenj, da so postali bolj pozorni. Spomnil je na primer Tobačne, ko so s prevzemi prišli v ospredje drugi interesi, ki so pozneje privedli do uničenja tovarne in izgube delovnih mest. S tujimi prevzemi pride do spremembe poslovne politike, začnejo se odpuščanja, proizvodnja pa se preseli v tujino, kamor odhaja tudi ves kapital, je poudaril Semolič in opozoril, da bi se podobno zagotovo zgodilo tudi v Mercatorju, kjer prodajajo veliko kakovostnih izdelkov, ki so narejeni v Sloveniji. In prav zaradi te verige, tako pravi Semolič, in zaposlenih v Mercatorju, jim v ZSSS ni vseeno. Na dnevni red družbe prihaja tudi vse več problemov in vprašanj, na katere je treba najti odgovore, zato v ZSSS pričakujejo čimprejšnje konstituiranje nove vlade in delo ministrov. Semolič je tudi opozoril, da finančni sektor ne dela tako, kot bi moral, enako je z nekaterimi institucijami, ki bi morale delovati hitro, pa ne delujejo. To diši po peskovniku, kjer se igrajo otroci in eden uničuje drugemu, je povedal. Država mora odigrati svojo vlogo pri Mercatorju in ne pustiti gospodom, da naredijo, kar se jim zljubi. Drugače bo škoda nepopravljiva, na koncu pa bo spet plačal delavec, je zaključil. Strah pred odpuščanjem trgovcev naj bi bil odveč. Foto Dare Čekeliš Da bi se v prodajo lastniškega deleža Mercatorja morala vključiti država, menijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine SDTS. Sekretar Ladislav Kaluža je odločno povedal, da prodaji nasprotujejo, in pozval državo, naj ukrepa. Naj vzpostavi prvotno stanje in naj se loti te zapletene lastniške strukture, je dejal in poudaril, da je vlada leta 2005 ob prodaji obrazložila, da bodo s prodajo zagotovili, da bo Mercator ostal v slovenskih rokah. Kot je še povedal, je Mercator največje slovensko podjetje na področju trgovin, ki ima največ zaposlenih, vendar pa je zanikal poročanja medijev, da so v strahu zaradi odpuščanj. Vsaj v tem trenutku bojazni za odpuščanja ni. Tudi predsednik SDTS in delavec v Mercatorju Franci Lavrač meni, da je strah prodajalcev, da bi izgubili službo, odveč, saj trgovcev povsod primanjkuje, je pa izrazil bojazen, da bi zaradi prodaje lahko trpeli trgovci bele tehnike in predelovalne industrije. In čeprav se kmetje pritožujejo, da jih Mercator stiska , zdaj vsaj imajo delo, če pa bo Mercatorja kupil tujec, bodo še to izgubili, saj bo ta s seboj pripeljal tudi svoje dobavitelje, je prepričan. 2008-11-06 STA / N.S./B.S./M.K. 2 1 2 3 2 2 0.707 negative 344 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/si-bodo-trgovci-pospravili-razliko-v-zep.html Si bodo trgovci pospravili razliko v žep? cena, surovina, pocenitev, trgovec, proizvajalec, koruza, poljšina Zaradi gospodarske krize so se kmetijski pridelki močno pocenili. Ker na trgu ni denarja, so cene pšenice, koruze, ječmena in oljne repice padle na rekordno nizko raven. 2008-11-07 Denis Oštir 2 1 1.5 0.707 negative 345 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/strozja-pravila-za-proizvodnjo-igrac.html Strožja pravila za proizvodnjo igrač igrače, igrača, eu, ukrepi, kinder, jajček Evropski parlament je podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač. Posebej strogo zakonodajo predlaga za igrače, ki so skrite v hrani. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je pred bližajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko prodaja igrač skokovito naraste, podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač, ki so naprodaj v EU. Proizvajalci igrač menijo, da so ukrepi, ki jih morajo v prihodnjih tednih potrditi države članice EU, nepotrebni. Spremembe 20 let starih pravil Evropski poslanci so ta teden soglasno podprli spremembo obstoječih, 20 let starih pravil za proizvodnjo igrač v EU. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Nova pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki prodajajo igrače v sedemindvajseterici, še posebej največjo svetovno proizvajalko igrač Kitajsko. Kitajska je v letu 2006 po svetu prodala kar 22 milijard igrač. Kot je pojasnila belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Marianne Thyssen, ki je pripravila poročilo o igračah, bi morali prepovedati neposreden stik igrače s hrano. To pomeni, da bi morala biti igrača v posebni embalaži, ki je prevelika, da bi jo otrok dal v usta in pogoltnil. Tudi igrača bi morala biti zadosti velika in opremljena z opozorilom. Med predvidenimi ukrepi so še strožja pravila za uporabo dišav in kemikalij za igrače in obvezna uvedba varnostnih opozoril na navodilih za uporabo. Naš cilj je zagotoviti staršem, da so lahko prepričani, da vse igrače, ki jih kupijo, ustrezajo najstrožjim varnostnim standardom, je pojasnila Thyssnova. Proizvajalci igrač protestirajo Združenje glavnih evropskih proizvajalcev igrač se z uvedbo strožjih pravil ne strinja in poudarja, da so varnostni standardi za igrače že zdaj visoki. Ob tem združenje poziva EU, naj ne sprejema novih ukrepov, ki bi lahko škodovali proizvajalcem. Vzpostaviti moramo jasen okvir, ki bi varnost otrok še naprej postavljal na prvo mesto, obenem pa evropskim podjetjem v hudi svetovni konkurenci omogočil razvoj in inovacije, je poudaril predsednik združenja Bryan Ellis. 2008-11-09 STA / V.L. 3 4 4 3.667 0.577 positive 346 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/financna-injekcija-za-kitajsko.html Finančna injekcija za Kitajsko kitajska, gospodarska, kriza, finančna, injekcija, pomoč Kitajska bo domačemu gospodarstvu namenila okoli 431 milijard evrov pomoči, s čimer želi državo obvarovati pred vplivom svetovne gospodarske krize. Kitajska je napovedala 568 milijard dolarjev okoli 431 milijard evrov vreden sveženj pomoči za spodbudo domačemu gospodarstvu, s čimer želi obvarovati državo pred vplivom svetovne gospodarske krize. Del napovedane pomoči naj bi prispeval zasebni sektor. Kitajsko gospodarstvo začenja čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi. Tamkajšnja vlada namerava omenjena sredstva do leta 2010 investirati predvsem v infrastrukturo in socialno varnost, ne ve pa se, koliko bo v prihodnjih letih investirala v nove projekte in koliko denarja bo namenila za nekatere projekte, ki so že v teku. Po napovedih Pekinga bodo investicije v prihodnje osredotočene na deset področij. Med njimi bo zagotavljanje socialnih stanovanj, ki so v več delih države nujno potrebna, pa tudi vlaganje v infrastrukturo podeželja. Sredstva naj bi namenili tudi za posodobitev železniškega in cestnega omrežja ter za obnovo letališč, povečali pa naj bi še investicije v zdravstvo, izobraževanje ter zaščito okolja in razvoj visokih tehnologij. Kitajsko gospodarstvo, ki temelji predvsem na izvozu, sicer že začenja čutiti vpliv gospodarskega ohlajanja v ZDA in Evropi. Prav zaradi tega je kitajska vlada v manj kot dveh mesecih že trikrat znižala obrestno mero, da bi ohranila gospodarsko rast. Gospodarska rast se je kljub temu v tretjem četrtletju letošnjega leta na Kitajskem spustila na devet odstotkov, kar je najnižja vrednost v zadnjih petih letih. Lani je rast znašala 11,9 odstotka, zmanjšanje za skoraj tri odstotke pa predstavlja resne težave za kitajsko vlado. Ta mora namreč ustvarjati nova delovna mesta za milijone novih delavcev, ki vsako leto prihajajo na Kitajsko, poleg tega pa delavci pričakujejo čedalje višje prihodke. Izvoz se je na Kitajskem doslej na letni ravni povečeval kar za petino, vendar pa analitiki pričakujejo, da se v prihodnjih mesecih ne bo več povečeval oziroma bi se utegnil celo zmanjšati, saj tudi potrebe po kitajskem blagu zaradi gospodarske krize, ki pesti svetovne trge, pojemajo. 2008-11-09 STA / U.Z. 2 3 2.5 0.707 neutral 347 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/manj-nakupov-zasluzki-se-vedno-dobri.html Manj nakupov, zaslužki še vedno dobri trgovina, prodaja, zaslužek, potrošnik, kriza Trgovci so že opazili nekatere spremembe v vedenju kupcev, čeprav menijo, da bo tudi to leto poslovno uspešno. Zaupanje potrošnikov pa je v oktobru prvič v zadnjih letih padlo. V Tušu pričakujejo podobne poslovne rezultate kot preteklo leto. Po anketi, ki jo vsak mesec opravlja Statistični urad RS, so bili kazalniki zaupanja potrošnikov v septembru za osem odstotkov višji kot v avgustu in za pet odstotkov višji kot isti čas leta 2007. Vendar pa je ista anketa ugotovila tudi močno upadanje zaupanja v oktobru. Tako je bila vrednost kazalnika zaupanja za pet odstotkov nižja kot septembra in tudi za šest odstotkov nižja kot v poprečju preteklo leto. Pri nas se je v medijih prvič resno začelo govoriti o krizi po volitvah. V Mercatorju opažajo drugačno vedenje kupcev Kot je pojasnila Tanja Durin iz Mercatorja, v trgovinah že opažajo nekatere spremembe navad kupcev. Ljudje tako kupujejo cenovno bolj racionalno, kar pomeni manj dragih izdelkov in manj impulzivnih nakupov pa tudi sami nakupi so nekoliko manjši. Zato se v Mercatorju prilagajajo tem racionalnim nakupom z večjim številom akcij, ki jih kupci tudi večkrat izkoristijo. Kot je še povedala Durinova, so to zgolj opažanja, dejansko pa se bo videlo, ali so spremenjene finančno-gospodarske razmere kaj vplivale, v času božičnih in prednovoletnih nakupov. Kot je povedala, pa tudi v Mercatorju zaradi situacije ne bodo razmetavali z okraski. Še vedno bodo lepo okrasili trgovine, vendar bodo nekoliko varčnejši. Kupci se pri nakupih vedejo bolj racionalno, opažajo v Mercatorju. Trgovci kljub krizi pričakujejo uspešno leto Sicer pa trgovci za letos ne pričakujejo manjših zaslužkov. Tako v Sparu, E.Leclercu in Tušu namreč pričakujejo, da bodo leto končali v okviru lanskih poslovnih rezultatov. Kot pišejo na spletnem portalu MMC, v Engrotušu pričakujejo, da bosta tudi november in december ugodna za poslovanje, upad pa pričakujejo v začetku prihodnjega leta. V E.Leclercu vidijo pozitivne vplive krize v tem smislu, da v kriznih časih potrošniki še bolj kot sicer primerjajo ponudbo in cene pri različnih trgovcih. Tudi v Sparu zatrjujejo, da bo prodajni izkupiček leta po pričakovanjih podoben preteklim letom. Po podatkih statističnega urada zadnji so za september pa prihodek od prodaje v trgovini na drobno še vedno raste. Tako je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno v septembru 2008 za 6,1 odstotka višji kot v septembru 2007 v trgovini z živili je ta dohodek porasel celo za 8,2 odstotka, prihodek pa je bil tudi v septembru za 2,6 odstotka višji kot v avgustu. Ali se bo upad zaupanja potrošnikov poznal tudi na prihodkih trgovcev, pa še ni znano, saj podatkov za oktober še ni. 2008-11-11 Primož Jambrek 3 3 3 0 neutral 348 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/2009-bo-zemeljski-plin-cenejsi.html Leta 2009 bo zemeljski plin cenejši gazprom, zemeljski, plin, pocenitev, dobava, cena, nafta Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Miller je napovedal, da bo zemeljski plin od začetka leta 2009 cenejši. Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Od začetka leta 2009 bo zemeljski plin cenejši, je danes v sibirskem mestu Novi Urengoj dejal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Vzrok za pocenitev zemeljskega plina je padanje cen nafte, s katerimi je cena plina povezana. V letošnjem tretjem četrtletju znaša izvozna cena plina za Evropo več kot 500 dolarjev 392,30 evra na tisoč kubičnih metrov, kar je največ doslej. O črpanju plina je Miller dejal, da bo Gazprom sledil potrebam trga. Načrpali bomo toliko, kot bo treba, je njegove besede povzela ruska tiskovna agencija Interfax. 2008-11-12 STA 5 4 4.5 0.707 positive 349 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sos-studentsko-delo-mora-ostati-fleksibilno.html ŠOS Študentsko delo mora ostati fleksibilno šos, študent, delo, koalicija, prispevek Koalicijska pogodba predvideva plačevanje prispevkov tudi za študentsko delo, kar bi ga podražilo in s tem približalo redni zaposlitvi. Študentje menijo, da plačevanje prispevkov nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov. Bo študentom ob delu tekla delovna doba? Študente pa je že začel skrbeti del koalicijske pogodbe, ki se dotika tudi nekaterih predlaganih sprememb študentskega dela. Gre predvsem za koalicijsko zavezo, ki govori, da žbomo reformo sistema socialne varnosti predlagali tako, da bomo zagotovili plačilo temeljnih socialnovarstvenih prispevkov za zdravstvo, invalidsko in pokojninsko zavarovanje od vseh oblik dela. Občasne oblike dela študentov pa bi šteli v pripravništvo in delovno dobo . Poleg tega pa še napovedi, da bodo preučili drugačno sistemsko ureditev dela študentov med študijem. S tem želijo zagotoviti posebne pogoje za zaposlitve študentov in preprečiti zlorabe žtovrstnih pogodbenih razmerij . Zaposlitev študentov pa naj bi potekala po posebnih žprojektnih pogodbah . Ker pa koalicijska pogodba ni natančna, ni jasno na koga bi padlo plačevanje prispevkov za študentsko delo. V vsakem primeru pa bi plačevanje tovrstnih prispevkov podražila študentsko delo, kar bi pomenilo, da bi se v tem smislu izenačilo z redno zaposlitvijo. To bi bilo sicer po godu nekaterim sindikatom, ki si prizadevajo, da bi delodajalci več zaposlovali. Menijo namreč, da delodajalci, ker se jim tako bolj splača , raje zaposlujejo študente. Ne bi pa bilo dobro za študente. Ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja Kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Če bo potrjen, se bo ukvarjal tudi s študentsko problematiko. V Študentski organizaciji Slovenije ŠOS pa menijo, da zapisane ideje v koalicijski pogodbi ne upoštevajo vseh okoliščin študentskega življenja. ŠOS se zavzema za formaliziranje študentskega dela tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Vendar pa opozarjajo, da je študentsko delo vrsta fleksibilnega dela, ki se ne more enačiti z rednim delom, saj je študent del šolajoče se mladine in ne aktivnega prebivalstva. Spreminjanje oblike študentskega dela in njegovo približevanje rednemu delu pa bi lahko ustvarilo nepopravljive motnje v študijskem procesu , saj bi se potem študent moral prilagajati delu in ne prilagajati delo študiju. Poleg tega pravijo, da študentsko delo kar tretjini študentov omogoča nadaljevanje študija. Za preprečevanje zlorab pa v ŠOS menijo, da bi bilo treba poostriti inšpekcijski nadzor, ne pa spreminjati način zaposlovanja. Sicer pa v ŠOS pričakujejo dialog, saj bi lahko imele nepremišljene spremembe dolgoročne posledice na študijski proces. Plačevanje prispevkov pa nikakor ne bi smelo pasti na pleča študentov, še menijo. 2008-11-13 P.J. 3 3 3 0 neutral 350 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zaradi-krize-vse-vec-delavcev-brez-sluzbe.html Zaradi krize vse več delavcev brez službe telekom, delavec, kriza, finance, odpuščanje, denar, gigant, velika, britanija Finančna kriza se je dodobra 'zažrla' v gospodarski sektor. Številnim odpuščanjem iz dneva v dan sledijo nova. Bojazni pred izgubo službe je tudi v Sloveniji vse več. Potem ko so v avtomobilski in tekstilni panogi začeli množično odpuščati delavce, se finančna kriza kaže tudi v drugih sektorjih. Iz Velike Britanije prihaja namreč vest, da bo več tisoč ljudi ostalo brez službe. Vodilni upravljavec mrežnih storitev po celem svetu BT Global Services je namreč sporočil, da bo do konca marca 2009 odpustil 10 tisoč zaposlenih. Telekomski gigant je okoli štiri tisoč zaposlenih že odpustil, brez službe pa jih bo ostalo še šest tisoč. Odpuščanje bo prizadelo predvsem Veliko Britanijo, kjer nameravajo odpustiti do sedem tisoč uslužbencev. Novica o množičnem odpuščanju je v javnost prišla, ko je BT razkril enajstodstotni padec dobička v drugem četrtletju. Ian Livingston, izvršni šef podjetja, je povedal Dobiček preprosto ni dovolj dober, zato moramo ukrepati. Odpuščanje bo najprej prizadelo posredno delovno silo, vključno z gradbeniki in bančnimi uslužbenci. Ta delovna mesta bodo zmanjšali za 12 odstotkov, medtem ko bodo druga delovna mesta zmanjšali za štiri odstotke. V družbi so prepričani, da bodo načrtovane spremembe znižale stroške za okoli sto milijonov funtov na leto in izboljšale pokojninsko shemo družbe. Kriza tudi v Sloveniji? Telekom Slovenije bistvenih posledic gospodarske krize še ne občuti, je povedal tiskovni predstavnik Boris Ziherl in dodal, da je posledice vseeno treba ocenjevati dolgoročno. Dejstvo, da projekcije poslovanja do konca leta kažejo na izpolnitev poslovnih pričakovanj, je med drugim tudi posledica stalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja, vključno s premišljenim zmanjševanjem števila zaposlenih. S temi ukrepi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedal Ziherl in dodal, da bodo v Telekomu še naprej pozorno spremljali vse spremembe v poslovnem okolju, od katerih je odvisno, če in kakšne ukrepe za izboljšanje poslovanja bodo v prihodnosti še sprejeli. Ogrožena Koroška V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki slovenjgraške območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS. Predvsem gre za odpuščanje najetih agencijskih delavcev in nepodaljševanje pogodb za določen čas. Po podatkih sindikata je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev, katerih delovna mesta so ogrožena. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov ne delajo noben petek do konca januarja prihodnje leto. V podjetju je sicer 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga zaenkrat ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur. 2008-11-13 N.S. 1 1 1 0 negative 351 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/milijarderji-ob-vec-kot-polovico-bogastva.html Milijarderji ob več kot polovico bogastva indija, finančna, kriza, izguba, milijarderji Zaradi sporazuma o odprtem nebu med ZDA in EU bo konkurence ostrejša, letov bo več, cene letalskih kart pa bodo nižje. Bodo cene čezatlantskih letov res drastično padle? Sporazum o odprtem nebu med EU in ZDA, ki bo začel veljati v nedeljo in bo čezatlantski zračni prostor odprl ostrejši konkurenci, je revolucija , je poudaril komisar za promet Jacques Barrot. Več konkurence bo zagotovo prispevalo k znižanju cen letalskih vozovnic, meni. Sporazum o odprtem nebu bo nadomestil 21 dvostranskih sporazumov med državami članicami in ZDA, prav tako pa bo uredil čezatlantsko letenje v tistih šestih državah, ki takšnih sporazumov z ZDA doslej niso imele. Med temi državami je tudi Slovenija. S sporazumom o odprtju zračnega prostora med EU in ZDA bodo lahko evropski letalski prevozniki prvič v zgodovini brez omejitev leteli iz katerega koli kraja v EU v kateri koli kraj v ZDA. Sporazum odpravlja vse omejitve glede prog, cen in števila tedenskih letov. Število letov med londonskim letališčem Heathrow in ZDA se bo na primer povečalo za približno 20 odstotkov v primerjavi z aprilom leta 2007, na sploh pa naj bi se število čezatlantskih letov povečalo za osem odstotkov. Poleg znižanja cen koristi potrošnikov naj bi bile po navedbah komisije v prvih letih tudi do 12 milijard evrov bi lahko sporazum dveh največjih letalskih trgov, ki zajemata 60 odstotkov svetovnega prometa, ustvaril približno 80.000 novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika, pojasnjujejo v Bruslju. Barrot je to označil za najambicioznejši dogovor v zračnem prometu, ki je bil kadar koli dosežen . 2008-11-16 STA / D.L. 3 4 3.5 0.707 neutral 352 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sampanjec-ali-pomirjevala-za-tajkune.html Šampanjec ali pomirjevala za tajkune? tv, klub, boško, šrot, pivovarna, laško, tajkun, prodaja, mercator, večer, nakup Boško Šrot, prvi mož Pivovarne Laško, je pred dnevi kupil mariborski časnik Večer, že prej pa je napovedal tudi prodajo Mercatorja. Kaj se dogaja? 2008-11-16 M.T. 1 2 1.5 0.707 negative 353 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ce-bo-kriza-huda-bomo-gradili-avtoceste-zeleznice-in-neboticnike.html Če bo kriza, bomo gradili avtoceste, železnice in nebotičnike industrija, avtomobili, gadbeništvo, kriza, priprave, gradnja, intervencionizem, finance, banka Ob finančni krizi sta najbolj na udaru avtomobilska in gradbena industrija. V avtomobilski države prosijo za intervencijsko pomoč, v gradbeni pa za kredite. Podjetja bodo v prihodnjem letu manj gradila. Finančna kriza se je že razširila tudi na gospodarski sektor, kljub milijardnim ukrepom države, za katere je videti, kot da vsaj kratkoročno ne pomagajo. Med drugimi sta najbolj na udaru ravno avtomobilska in gradbena industrija, saj hitro obračajo sredstva, zato pa pogosto potrebujejo tudi kredite. Kriza je realna in tudi psihološka Kriza je bila sicer najprej realna, a je postala potem tudi psihološka, številna podjetja pa se z racionalizacijo in drugimi ukrepi že pripravljajo nanjo. Hkrati pa se tudi potrošniki vedejo bolj racionalno. Kot so za 24ur.com povedali v Mercatorju, opažajo, da ljudje kupujejo bolj premišljeno, tako je manj impulzivnih in tudi manj luksuznih nakupov. Kupci pa kupujejo več izdelkov v akcijah in na znižanjih. Pa tudi sami nakupi so manjši. Vse to pa, kot zatrjujejo prehrambene trgovine, sicer še ne vpliva na zaslužke. Vsi večji trgovci Mercator, Spar, Engrotuš za letošnje leto pričakujejo približno enake dobičke kot preteklo leto. Bodo pa predvsem decembrski nakupi pokazali, kakšno je realno stanje. Takšno je stanje tudi na nepremičninskem trgu, kjer se je zmanjšalo povpraševanje. Kupci čakajo na še večje znižanje cen, prodajalci pa stanovanja zaradi padanja cen in majhnega povpraševanja umikajo iz prodaje, saj se bolj splača stanovanja oddajati. Hkrati pa tudi ni več toliko naložbenih in špekulativnih nakupov. Tako trg sicer ne stagnira, se pa umirja rast cen. V prihodnosti pričakujejo predvsem povečanje razlike v cenah med novogradnjami in starimi stanovanji, saj so bile cene starih stanovanj zaradi presežnega povpraševanja v zadnjem času previsoke. Rast gradbene industrije naj bi se prepolovila, v prihodnosti več visokih gradenj in infrastrukturnih projektov V avtomobilski industriji krčijo proizvodnjo. Avtomobilska industrija je bila prva, pri kateri so se začele poznati posledice finančne krize. V Sloveniji sicer nimamo nobenega proizvajalca avtomobilov, imamo pa tovarne avtomobilov in proizvajalce avtomobilskih delov. Proizvodnja se je začela krčiti, tudi pri nas so že odpustili del delavcev, predvsem pogodbene. Glede na to, da se avtomobilska industrija giblje ciklično, imajo zato določen del zaposlenih po začasnih pogodbah, gre pa predvsem za tujo delovno silo, so ob odpuščanju pojasnili v novomeškem Revozu. Kot so za 24ur.com pojasnili na SCT, pričakujejo, da se bo v prihodnjem obdobju gradilo manj. Zato bo prihajalo do nadaljnjih zamikov plačil, zahtevnejših pogojev bank za pridobivanje garancij in sredstev ter racionalizacij pri poslovanju. Pravijo, da je SCT kot sistem dovolj fleksibilen, da mu bo uspelo zagotoviti uspešno poslovanje na dolgi rok. Čeprav neuradno krožijo informacije, da naj bi dokončanje pomurske avtoceste družbi povzročilo nekajmesečno likvidnostno luknjo. Dobavitelji naj bi zahtevali vnaprejšnje plačilo, Dars pa je uveljavil 90-dnevni plačilni rok. Zaradi težkih kreditnih pogojev naj bi SCT tako že nekaj časa materiale in surovine nabavljal preko drugih podjetij. Takih nebotičnikov verjetno še ne bomo gradili, so pa v Primorju kot enega izmed ukrepov v slabši gospodarski situaciji navedli tudi visokogradbene investicije, ki naj bi nadomestile nizkogradne. Tiskovni predstavnik Primorja Edvard Pelicon je 24ur.com povedali, da ima gibanje gospodarske rasti pomemben vpliv na gradbeništvo in tudi na poslovanje skupine Primorje. Za visoke stopnje rasti v zadnjih letih je bila zaslužna živahna naložbena dejavnost, predvsem v infrastrukturo avtoceste. Čeprav je gradbeništvo še vedno najhitreje rastoča dejavnost, pa podatki kažejo, da je rast dodane vrednosti precej nižja od stopnje rasti panoge v letu 2009 pa naj bi se celo prepolovila, pravijo v Primorju. V Primorju so že predvideli ukrepe za prihodnjo leto, s katerimi bodo ublažili novonastale razmere. Zmanjšanje nizkogradbenih del bodo nadomestili z visokogradbenimi. Gradili pa naj bi tudi energetske objekte, naprave za varovanje okolja in na področju specialnega inženiringa na tem področju naj bi bilo Primorje priznan specialist. Poleg tega pa računajo tudi na tuje trge. Kot so še sporočili iz Primorja, pri njih odpuščanja zaradi varčevalnih ukrepov še ni bilo, tudi v prihodnosti pa nameravajo ohraniti število zaposlenih 3100 v skupini. Tiskovni predstavnik Vegrada Matjaž Lekše pa je povedal, da so se v Vegradu na krizo pripravili že v času razcveta gradbeništva v Sloveniji. Prilagodili so se pri nabavi materialov, najemanju zunanjih storitev, omejevanju zaposlovanja in investiranja in podobno. Poleg tega pa tudi z znižanjem plač zaposlenim, zmanjšanjem obsega nadur in podobno. Poudarjajo pa, da imajo v podjetju tudi za prihodnje leto precej pridobljenega posla in da so precej zasedeni. Podjetje pa naj bi po pisanju medijev reševal tudi gradbeni posel z MOL. V Šiški bo namreč Vegrad gradil stanovanja za Javni stanovanjski sklad MOL, kar je župan MOL Zoran Janković že predvidel v rebalansu mestnega proračuna. Če bo kriza velika, bo država ponovno odprla vlaganje v infrastrukturo Bodoči finančni minister Franci Križanič je kot enega izmed ukrepov napovedal tudi pospešitev investicij v infrastrukturo. Foto POP TV V času finančne krize države za prvo pomoč posegajo predvsem po intervencionističnih ukrepih, torej direktnih finančnih injekcijah podjetjem. Poleg tega pa zagotavljajo tudi jamstva za medbančna posojila, za vloge na bančnih računih in podobno. Čeprav kratkoročno ti ukrepi še niso dosegli svojega učinka, saj se medbančno poslovanje še ni sprostilo. Gospodarstva zahodnih držav pa drsijo v recesijo, podjetja pa zaradi varčevalnih ukrepov in likvidnostnih težav odpuščajo. Pri nas je situacija specifična tudi zaradi medvladja. Zato je bila ustanovljena tudi posebna skupina, v kateri sodelujejo tako predstavniki stare kot prihajajoče vlade. Skupaj so pripravili noveli zakona o bančništvu in javnih financah, ki sta že sprejeta. Banke pravijo, da je to sicer pozitiven ukrep, a da bo treba sprejeti še nekaj podzakonskih aktov, preden bodo uporabni tudi v praksi. Bodoči minister za finance Franci Križanič je v primeru velikega padca povpraševanja kot glavni ukrep predlagal pospešitev tistih investicijskih projektov, ki jih je pripravila še dosedanja vlada, torej gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Če pa kriza ne bo tako globoka in hitra, potem je glavni ukrep razvojni preobrat s financiranjem razvojnih aktivnosti slovenskega gospodarstva. Država pa namerava podpreti zdrava podjetja, predvsem srednje velika in mala. 2008-11-18 Primož Jambrek 3 4 3.5 0.707 neutral 354 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/sbi20-najnizje-v-treh-letih.html SBI20 najnižje v treh letih broza, delnica, delnice, indeks, sbitop, sbi20, dividenda Indeks SBI 20 je trgovanje končal skoraj tri odstotke in pol nižje kot včeraj. SBI TOP pa je zdrsnil pod tisoč točk. Tudi na ameriškem Wall Streetu so poslovanje končali globoko v rdečih številkah. Index Dow Jones je najnižje v zadnjih petih letih in pol. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI 20 dosegel najnižjo vrednost od septembra 2005. Trgovanje je končal pri vrednosti 4308,73 točke, kar je 3,45 odstotka manj kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je zdrsnil pod tisoč točk. Končal je pri vrednosti 983,49 točke. Največji padec so zabeležile delnice Abanke -9,07 odstotka, Zavarovalnice Triglav -8,07 odstotka, Aerodroma Ljubljana -7,65 odstotka in Luke Koper -6,98 odstotka. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, enotni tečaj delnice novomeške farmacevtske družbe pa se je znižal za 4,55 odstotka, na 55,97 evra. Med redkimi delnicami, ki so se danes podražile, velja izpostaviti delnice NKBM. Tečaj se je okrepil za 0,93 odstotka, na 11,98 evra. 2008-11-19 STA / I.A. 2 1 3 1 2 1 1.667 0.816 negative 355 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/elan-bo-zacel-odpuscati.html Elan bo začel odpuščati elan, odpuščanje, delavci, seznam Uprava Elana je delavce pozvala, naj ji posredujejo podatke o premoženjskem stanju svojih družin. Seznam odpisanih delavcev bo namreč nastal na podlagi teh podatkov. 2008-11-19 Eva Kobe 1 1 1 0 negative 356 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/cene-stanovanj-in-prodaja-strmo-padajo.html Cene stanovanj strmo padajo nepremičnine, stanovanja, cena, upad, transakcije Cene stanovanj v Sloveniji so padle za pet odstotkov, znižal pa se je tudi promet. Kmetijskim zemljiščem pa je cena nekoliko zrasla. Cene stanovanj so v Sloveniji povprečno padle za pet odstotkov. Po podatkih Geodetske uprave RS je bilo treba v Sloveniji med julijem in septembrom za kvadratni meter stanovanja odšteti povprečno 1.845 evrov, medtem ko je bilo v prejšnjem četrtletju za kvadratni meter treba odšteti 1.936 evrov. Najbolj so cene padle na Obali, kjer so bile v zadnjem času tudi najvišje. Tako so se v Kopru cene znižale za osem odstotkov, na ostalem obalnem območju pa za 15 odstotkov. Glede cen stanovanj pa Obala ostaja najdražja, za kvadratni meter je povprečno treba odšteti 3.031 evrov v prejšnjem četrtletju 3.371 evrov. V Ljubljani je cena stanovanj padla za pet odstotkov, tako je bilo za kvadratni meter treba odšteti 2.683 evrov, v prejšnjem četrtletju pa 2.823 evrov. Edino mesto, kjer je cena stanovanj ostala enaka, je Celje, kjer je za kvadratni meter stanovanja treba odšteti 1.387 evrov. Cene hiš so se nekoliko dvignile. Cena kvadratnega metra kmetijskega zemljišča je v tretjem četrtletju povprečno znašala 1,95 evra v četrtletju prej 1,76 evra, cena kvadratnega metra gozdnega zemljišča pa 0,68 evrov četrtletje prej 0,66 evrov. Strmo upadanje prometa na nepremičninskem trgu V Ljubljani je bilo v tretjem četrtletju za 20 odstotkov manj transakcij kot v drugem četrtletju. Po podatkih, ki so evidentirani v evidenci trga nepremičnin, je začelo ob koncu preteklega leta število sklenjenih kupoprodajnih poslov s stanovanji strmo upadati, letos pa se je ustalilo na mnogo nižji ravni. Primerjava števila evidentiranih tržnih transakcij za stanovanja in hiše eno in dvostanovanjske stavbe v letih 2008 in 2007 kaže, da je bilo do konca letošnjega septembra v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar za 50 oziroma 70 odstotkov manj transakcij. Kljub velikemu znižanju prometa pa primerjava po četrtletjih kaže jasen trend nadaljnjega upadanja realiziranih transakcij. V Sloveniji je bilo tako v tretjem četrtletju opravljenih 1075 transakcij, četrtletje prej pa 1204. Na obali je bilo 77 transakcij četrtletje prej 47, v Ljubljani 241 četrtletje prej 301, v osrednjeslovenski regiji brez Ljubljane pa je bilo 80 transakcij četrtletje prej 130. Nepremičnine bodo dobile bolj realno vrednost Najbolj za 15 odstotkov so padle cene nepremičnin na Obali. Nepremičninski trg se umirja tudi zaradi težjega pridobivanja posojil in splošne finančno-gospodarske klime, v kateri se kupci vedejo bolj racionalno. Veliko potencialnih kupcev pa tudi čaka na pričakovana večja znižanja cen, medtem ko prodajalci, ki jim ni treba prodati, nepremičnine, zaradi padanja cen, raje umaknejo s trga in jih oddajajo. V trenutnih razmerah pa tudi ni več toliko naložbenih in špekulativnih nakupov, pravijo nepremičninski agenti. Tako je zaradi visokih cen in negotovosti, kaj se bo s cenami dogajalo, posledično zmanjšanje povpraševanja, pravijo pri Slonepu. Cene pa bodo najbolj padle predvsem tam, kjer so bile do sedaj, tudi zaradi presežnega povpraševanja, najbolj precenjene. Tako je bilo na primer na področju rabljenih stanovanj, ki naj bi sedaj dobila bolj realno vrednost. Povečala pa naj bi se tudi razlika med rabljenimi stanovanji in novogradnjami. 2008-11-19 P.J./STA 3 3 3 0 neutral 357 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vedno-bolj-rdece-na-azijskih-borznih-trgih.html Rdeča barva zaznamovala borze borza, azijska, azija, tokio, padec, delnice, indeks, nikkei, delnica, vrednost, najnižja, nižja Po slabih razmerah na borzah v Aziji so vlagatelji le nemočno opazovali nov potop. Nič drugače ni bilo na evropskih borznih parketih, kjer so delnice vrtoglavo izgubljale svojo vrednost. Tečaji na osrednjih svetovnih borzah so danes ponovno potonili. Med razlogi analitiki navajajo zaskrbljenost pred svetovno recesijo, h kateri je danes prispeval tudi podatek o novih zahtevkih za pomoč brezposelnim v ZDA. Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 je izgubil 3,29 odstotka vrednosti in padel na 3873,87 točk, pariški indeks CAC 40 je padel za 3,48 odstotka, na 2980,42 točk, indeks dunajske borze ATX je danes izgubil 4,06 odstotka. Indeks frankfurtske borze DAX je izgubil 3,17 odstotka in padel na 4216,24 točke, indeks milanske borze Mibtel pa se je znižal za 2,29 odstotka, na 14.968 točk. Ameriška vlada je sporočila, da se je število novih zahtevkov za pomoč brezposelnim v ZDA zvišalo za več, kot so pričakovali ekonomisti. Ti so napovedovali zvišanje na 505.000 zahtevkov. Število zahtevkov je tako najvišje po letu 1992, ko so se ZDA prebijale iz recesije. Povprečje števila zahtevkov v zadnjih štirih tednih se je zvišalo na 506.500, kar pa je največ v zadnjih 25 letih. Tudi ameriške borze so tako današnje trgovanje začele negativno. Približno dve uri po odprtju trgov se je vrednost indeksa Dow Jones znižala za 0,94 odstotka, na 7922,49 točke, tehnološkega indeksa Nasdaq pa 0,20 odstotka, na 1383,59 točke. Azijska borza Borzni indeks na vodilni azijski borzi v Tokiu je prvič po treh tednih pristal pod vrednostjo 8000 vrednostnih točk. Japonski Nikkei je tako v zadnjem dnevu v povprečju padel za 6,9 odstotka, kar je tudi največji dnevni padec od 22. oktobra letos. Borzni strokovnjaki opozarjajo, da lahko vrednost indeksa na azijskih borzah pade še nižje kot oktobra. Tečajnice na južnokorejski in hongkonški borzi so se znižale za več kot pet odstotkov, indeksi na borzah v Singapurju in na Tajvanu pa so se v povprečju znižali za tri odstotke. Močan japonski jen je najbolj prizadel tamkajšnje izvoznike, še posebej so trpele delnice podjetij, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo. Ker so se zahteve po izvozu v ZDA in Evropo v zadnjih nekaj tednih močno zmanjšale, svoje gospodarstvo Japonci rešujejo predvsem s preusmeritvijo prodaje drugim azijskim državam, a borzni akterji opozarjajo, da to vseeno ne bo ustavilo nadaljnjih znižanj vrednosti delnic, ki lahko padejo na še nižjo raven kot oktobra. Poslabšanje svetovnega gospodarstva, ki smo mu priča, zelo negativno vpliva na japonsko ekonomijo, ki je v letošnjem oktobru doživela največji letni upad v preteklih sedmih letih. Nafta pod 50 dolarjev Šibko povpraševanje po surovi nafti, čemur botruje svetovno gospodarsko upočasnjevanje, je potisnilo ceno tako zahodnoteksaške lahke nafte kot tudi severnomorske nafte brent pod 50 dolarjev za 159-litrski sod. Ameriška nafta je tako padla na najnižjo vrednost po 18. januarju 2007, nafta brent pa je padla na najnižjo vrednost v zadnjih treh letih in pol. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v decembru je bilo treba v današnjem elektronskem trgovanju odšteti 49,91 dolarja. V Londonu pa se je severnomorska nafta brent z januarskim dobavnim rokom pocenila na 48,54 dolarja. 2008-11-20 B.G./STA/M.M. 2 3 2.5 0.707 neutral 358 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bush-proti-protekcionizmu.html Bush proti protekcionizmu zda, bush, george, apec, pacifiški, forum Udeleženci vrhunskega srečanja gospodarstev azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju so v Limi začeli razpravo o spopadu z gospodarsko krizo. Bush je spomnil, da je eden trajnih naukov velike depresije, da globalni protekcionizem vodi do svetovnega gospodarskega propada. Ameriški predsednik George Bush je udeležence vrhunskega srečanja gospodarstev azijsko-pacifiškega foruma o gospodarskem sodelovanju Apec v Limi pozval, naj se izognejo protekcionizmu, ki lahko privede do svetovnega gospodarskega propada. Kot je v nagovoru dejal predsednik Bush, za katerega je vrh Apeca zadnja uradna pot v tujino v tej vlogi, si morajo razvite države in države v razvoju skupaj prizadevati pri reševanju svetovne finančne krize, ki se je začela v ZDA. Države pa se morajo upreti skušnjavi prevelike regulacije, ki bi lahko zatrla inovacije in zadušila rast, je ocenil Bush. Spomnil je, da je eden trajnih naukov velike depresije, da globalni protekcionizem vodi do svetovnega gospodarskega propada. Kot je dodal, so imele ZDA ob njegovem prevzemu predsedniškega položaja sporazume o prosti trgovini sklenjene s tremi državami, sedaj pa že s 14. Obžaloval je, da ameriški kongres še ni potrdil sporazumov s Kolumbijo, Južno Korejo in Panamo, kar so udeleženci pozdravili z aplavzom. Sporazum o odpravi trgovinskih omejitev Bush je kot pomembno še izpostavil, da države nadaljujejo pogajanja v smeri sporazuma o odpravi trgovinskih ovir, ki so se leta 2001 v Dohi začela v okviru Svetovne trgovinske organizacije WTO. Udeleženci vrha naj bi sicer po pričakovanjih potrdili zavezo, da bi pogajanja sklenili do konca decembra, vendar obstaja bojazen pred oklevanjem voditeljev, dokler januarja prihodnje leto Bele hiše ne bo prevzel novoizvoljeni predsednik Barack Obama. O posledicah protekcionizma je govoril tudi južnokorejski predsednik Lee Myung-bak, ki je v nagovoru poudaril, da bi ta lahko privedel do bankrotov podjetij, izgube delovnih mest, najhujše posledice pa bi utrpeli zlasti revne države in revni ljudje. Bush pa je naslednika v Beli hiši Obamo pozval, naj še naprej podpira kolumbijskega predsednika Alvara Uribeja, ki ga je označil za dobrega prijatelja. Naš kongres in naša vlada ne smeta nikoli obrniti hrbta prijatelju, kakršen je Uribe, je dodal. Uribe, konservativec kot Bush, je eden glavnih zaveznikov Washingtona v Južni Ameriki. Njegova država je v času Bushevega predsednikovanja od ZDA prejela več kot pet milijard dolarjev, predvsem za pomoč vojski v boju proti trgovcem z mamili in proti levičarskim upornikom. Vrha Apeca se udeležuje tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Ta je že pred prihodom v Peru med prednostne teme vrha uvrstil minimaliziranje posledic svetovne finančne krize ter zagotavljanje varnosti na področju energije in hrane. 2008-11-22 STA / D.Š. 3 4 3.5 0.707 neutral 359 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dejavnosti-ki-ne-poznajo-krize.html Dejavnosti, ki ne poznajo krize forbes, podjetja, podjetniki, kriza Vse, ki se odločajo za samostojno podjetniški pot ali iščejo novo zaposlitev, zanima, ali obstajajo panoge, ki ne poznajo krize. Ugledna revija Forbes pravi Seveda! Svetovno znana revija Forbes je objavila seznam panog, ki tudi v kriznih časih cvetijo. Podatke so zbrali na podlagi poslovnih rezultatov 100.000 srednje velikih podjetij, rezultati pa so zanimivi tako za tiste, ki hočejo ustanoviti svoje podjetje, kot za tiste, ki iščejo zaposlitev. Dobiček prinašajo računovodske storitve in zdravstvo ter z zdravjem povezane dejavnosti. Zanimivo je, da so na prvem mestu med tistimi panogami, ki prinašajo dobiček pristale računovodske storitve. Med najboljšimi desetimi izstopajo še, zdravstvo in z zdravjem povezane dejavnosti, ter pravne storitve. Vsa najbolj donosna področja imajo skupno to, da je povpraševanje po njihovih storitvah stalno ljudje bodo vedno obolevali, obiski sodišč pa so prav tako stalnica v našem vsakdanu. Več o tej temi lahko preberete na portalu cekin. 2008-11-24 Ž.I. 4 4 4 0 positive 360 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/starejse-od-10-let-na-odpad.html Starejše od 10 let na odpad avtomobili, avtomobilska, industrija, verheugen Evropejci so lani kupili kar milijon jeklenih konjičkov manj kot leto prej. Da bi povečali povpraševanje, v Bruslju predlagajo uničenje vseh avtomobilov, starejših od 10 let. Evropska avtomobilska industrija je zabredla v hudo krizo. Prodaja jeklenih konjičkov je dramatično upadla. Evropejci, ki zaradi strahu pred recesijo že zategujejo pasove, so namreč lani kupili kar milijon avtomobilov manj kot leto pred tem, nič boljše pa niso niti napovedi za naprej. Na robu preživetja so se zato znašla tudi tista podjetja, ki zanjo izdelujejo posamezne dele. Če bi uničili avtomobile, starejše od deset let, bi ljudi prisilili v nakup novih, menijo v Bruslju. V Bruslju mrzlično iščejo rešitve. Eden od predlogov predvideva uničenje vseh avtomobilov, starejših od deset let, lastnikom pa bi nato finančno pomagali pri nakupu novih. S tem bi ubili dve muhi na mah povečali bi povpraševanje, na cestah pa bi bilo tudi več okolju prijaznih vozil. Popolnoma podpiram idejo, da bi po vsej Evropi uničili avtomobile, starejše od deset let, in lastnikom izplačali določeno premijo, če in ko bodo kupili nove in okolju manj škodljive avtomobile, je dejal evropski komisar za industrijo Günther Verheugen. Na kakšen način bodo avtomobilski industriji pomagali iz krize, bo odvisno od dogajanj na drugi strani Atlantika, se zavedajo v Bruslju. Washington je tamkajšnjim proizvajalcem obljubil finančno pomoč v višini kar 25 milijard dolarjev. Če bo ameriška vlada na ta način pomagala avtomobilski industriji, bo to, seveda, vplivalo na svetovno konkurenčnost, je dejal Verheugen. Ob tem pa pribil, da v finančne injekcije ne verjame. 2008-11-24 Reuters / D.L. 3 2 2.5 0.707 neutral 361 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-sz-dobicek-v-tovornem-in-potniskem-prometu-pa-izguba.html Na SŽ dobiček, v tovornem in potniškem prometu pa izguba slovenska, železnica, sž, slovenija, promet, schara, tomaž, dobiček, poslovanje, projekt Slovenske železnice naj bi poslovale dobro, s 4-odstotno rastjo prihodkov, pravi direktor podjetja. Številke pa kljub 12-milijonskemu dobičku kažejo 16-milijonsko izgubo v tovornem in potniškem prometu. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je na današnji novinarski konferenci predstavljal poslovne rezultate, ki naj bi potrjevali uspešnost njegovega vodenja, vendar podrobnejši pogled pokaže malce drugačno sliko. Medtem ko je generalni direktor podjetja, ki je eden največjih slovenskih izvoznikov, izrazito poudarjal rast dobička podjetja, pa je o izgubah spregovoril šele na vztrajanje novinarjev. Tomaž Schara nerad govori o izgubi. Kot je povedal Schara, je skupina Slovenske železnice v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 346,1 milijona evrov prihodkov in 332,9 milijona evrov odhodkov. Poslovni prihodki skupine dosegajo 77,6 odstotka načrtovanih, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa so prihodki višji skoraj za 12 odstotkov. S tem smo presegli zastavljen plan, je dejal Schara. Zadovoljni ne moremo biti, je sicer priznal Schara, a hitro dodal, da je 4-odstotna rast transportnih prihodkov dobra popotnica za nadaljnje poslovanje Skupine Slovenskih železnic . Kakšno je dejansko poslovanje SŽ pozitivno ali negativno? Kot je razvidno iz priloge k sporočilu za javnost, ki smo jo prejeli mediji, so Slovenske železnice v obdobju od novega leta do oktobra zabeležile čisti dobiček v višini dobrih 12 milijonov evrov. Pri tem pa niso zapisali obsega izgube, ki so jo pridelali v potniškem in tovornem prometu. Po tem, ko se je neuspešno poskusil izogniti odgovoru, je moral Schara priznati, da so tako v tovornem kot potniškem prometu od začetka leta zabeležili po osem milijonov izgube, torej skupaj 16 milijonov evrov izgube. Ob tem pa je Schara povedal, da je bila rast stroškov radikalnejša od rasti prihodkov . Kljub govoru o racionalizaciji dela so v Slovenskih železnicah v zadnjem letu na novo zaposlili 80 ljudi. Schara je to potezo utemeljil s tem, da je potrebno večje število delavcev, ker je tovor, ki ga SŽ prevažajo sedaj kvalitetnejši. Obseg prepeljanega tovora se je sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 0,3 odstotka, povečalo pa se je število prepeljanih potnikov, in sicer za 5,3 odstotka. Schara je na novinarski konferenci predstavil še nekaj razvojnih projektov, ki naj bi zagotovili nadaljnjo rast in povedal, da v podjetju pripravljajo robustnejši poslovni načrt za prihodnje leto. 2008-11-25 T.Š. 4 4 2 3 3 3 3.167 0.753 neutral 362 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kljub-krizi-bogata-bozicna-darila.html Kljub krizi bogata božična darila hrvaška, božič, praznik, nakupovanje, kriza, denar, finance Hrvate finančna kriza očitno ne skrbi. Nakupovalna središča so nabito polna, trgovci pa pričakujejo, da bodo kupci za božična darila porabili najmanj 1,7 milijona evrov. 2008-11-25 Tanja Borčič Bernard 4 4 4 0 positive 363 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zima-na-nepremicninskem-trgu.html Zima na nepremičninskem trgu zima, nepremičnine, nepremičnina, nakup, cena Koliko morajo še pasti cene nepremičnin, da bo trg ponovno oživel? Koliko ceneje lahko že danes kupimo stanovanja? Po letih nadpovprečne rasti cen nepremičnin v Sloveniji, ki je bila deloma odraz relativno visoke gospodarske rasti in ponudbe, ki ni sledila vse večjemu povpraševanju, se je v začetku leta 2008 krivulja počasi začela obračati navzdol. Neizpodbitno dejstvo je, da so se cene v splošnem umirile in takšne rasti, kot je bila v preteklih letih, ni več mogoče pričakovati. Občutnejšega padca cen nepremičnin za zdaj ni pričakovati. Na Geodetski upravi na podlagi podatkov ocenjujejo, da so cene lani v Sloveniji zrasle še za okoli šest odstotkov, gledano regionalno pa tudi za več kot 25. Letos pa so cene stanovanj v tretjem četrtletju že padle za pet odstotkov, prav tolikšen padec so imela stanovanja v Ljubljani. Najbolj so padle cene na Obali, kjer so bile pred tem najvišje. V Kopru so padle za osem odstotkov, v Izoli, Piranu in Portorožu pa kar za 15 odstotkov, povzeto iz četrtletne analize Geodetske uprave RS Gurs. Edina izjema je Celje, kjer cene stagnirajo, a so občutneje padle že v drugem četrtletju. Razloge za takšen obrat lahko najdemo v intenzivni rasti v preteklih letih, ki je bila predvsem posledica presežka povpraševanja nad ponudbo in je cene pripeljala tako daleč, da so presegle kupno moč prebivalstva. Dodatni krč pa je povzročila mednarodna finančna kriza, ki je z dnevno slabimi novicami in napovedmi dodobra prestrašila potencialne kupce nepremičnin. To je povzročilo stanje negotovosti cen, torej kupci, ki nujno ne potrebujejo stanovanja, čakajo na razplet na trgu. Več o trgu nepremičnin si lahko preberete na Cekin.si. 2008-11-25 J.S. 2 3 2.5 0.707 neutral 364 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/naprodaj-le-spanje-pod-milim-nebom.html Naprodaj le spanje pod milim nebom stanovanje Kljub drugačnim željam nepremičninskega sektorja hrvaška vlada ne popusti pri zakonu o negradnji na jadranskih otokih. Jadranska obala in to, kar je najlepše ob njej, otoki z neokrnjeno naravo, že leta privlačijo pozornost mnogih, predvsem premožnih Hrvatov pa tudi tujcev z debelimi denarnicami. Ko pa se malo bolj pozanimajo o nakupu kakšnega izmed otokov, vsi takoj odstopijo od projekta. Jadranska obala privablja veliko zvezdnikov. Problem ni denar, saj kvadratni meter na otokih stane le okoli 35 evrov, temveč hrvaški zakon, ki na otokih prepoveduje kakršno koli gradnjo. Dovoljena je le prenova obstoječih objektov, to pa so po navadi staje za živino. Hrvaška je otoke začela prodajati šele pred nekaj leti, vendar so jih zaradi strogega zakona prodali bolj malo. Mnoge tamkajšnje nepremičninske hiše, ki imajo v svoji ponudbi tudi prodajo otokov, pravijo, da so v zadnjih letih prodali komaj kakšen otok. Kaj bi z otokom, na katerem ni možno zgraditi ničesar, še strehe nad glavo ne, da bi tam lahko vsaj prespali, se sprašujejo potencialni kupci. Zato od nakupa odstopijo in se poslužijo bolj logičnega luksuznega bivanja na Jadranu. S prestižnimi jahtami in gliserji se zasidrajo ob otokih in uživajo ob lepotah Jadranskega morja in sredozemske klime. Več o težavah pri gradnji na hrvaških otokih si preberite na Cekin.si. 2008-11-25 N.M. 3 3 3 0 neutral 365 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kateri-je-bolj-ugoden.html Kateri je bolj ugoden? trgovina, zbiranje, pika, nalepka, ugodnost, mercator, tuš, interšpar Kaj vam zares prinaša zbiranje malih nalepk? Naredili smo pregled ugodnosti, ki jih ponujajo slovenski trgovci. Tudi v Sloveniji je vedno bolj pogosto nagrajevanje kupcev za njihovo zvestobo. Velike trgovine oziroma verige trgovin s prehrano se zato odločajo za različne dodatne ugodnosti ali pozornosti, s katerimi nagrajujejo zveste kupce. Stalne akcije, kjer ponujajo popust na ceno določenega izdelka, so dandanes že stalnica na slovenskem trgu. Pa naj gre za prodajo športnih izdelkov, avtomobilskih potrebščin ali prehrane. Kakšne pa so posebne ugodnosti za pridne zapravljalce? Ponujajo nam bonuse, ki jih prejmemo v obliki vrednostnega bona ali pa se nam zapisujejo na posebni kartici in točke zvestobe. Pri Mercatorju zvestim kupcem ponujajo možnost zbiranja pik, ki se zbirajo na lastnikovi kartici. So edini na slovenskem trgu, ki ponujajo možnost gotovinske ali plačilno-kreditne kartice. Postopek je v obeh primerih enak in dokaj preprost za vsak nakup nad štiri evre kupec prejme eno piko. Na koncu bonitetnega obdobja, ki traja šest mesecev, se zbrane pike pretvorijo v denarni znesek, ki ga lahko zapravimo v Mercatorjevih trgovinah. Kupci so na podlagi tega, koliko pik so v preteklem bonitetnem obdobje nabrali, razdeljeni v štiri skupine Z drugimi besedami če ste v preteklem bonitetnem obdobju torej šestih mesecih v njihovih trgovinah zapravili 1.000 evrov kar je povprečno 167 evrov na mesec, vam Mercator na koncu bonitetnega obdobja podari 40 evrov, ki jih lahko zapravite v eni od njihovih trgovin. Tudi pri eLeclercu kupcu ponujajo kartico, ki pa ni plačilna, ampak se nam nanjo zgolj beležijo nabrani bonusi. Osnovna ponudba ugodnosti je torej bon, ki ga kupec prejme ob nakupu določenih izdelkov, ki so označeni in objavljeni v katalogu ponudbe. Ko svoj nakup plača, se mu na blagajniškem odrezku izpiše končna vrednost bonov. Pri naslednjih nakupih lahko bon unovči tako, da se mu napisani znesek odšteje od končnega zneska plačila pri naslednjem nakupu. Pri Sparu kupcu prav tako ponujajo, da za izbrane izdelke prejme bonus. Postopek je enak kot v prejšnjem primeru. Ko kupec določen in označen izdelek plača, se mu na računu izpiše znesek vrednostni bonus. Bonus vnovči tako, da ga pri naslednjem nakupu prinese s seboj in ga pri plačilu novega nakupa izroči blagajničarki, ki mu znesek bonusa odšteje od zneska za plačilo nakupa. Tako Spar kot Mercator pa poznata tudi točke zvestobe. To je občasna akcija, pri kateri kupec za nakup nad določeno vrednostjo prejme točko nalepko. Po zbranem določenem številu točk lahko po znižani ceni kupi izdelke iz kataloga točk zvestobe. Pri Lidlu in Hoferju podobne ponudbe nismo opazili. Na obe trgovini smo se obrnili s pisno prošnjo, da nam predstavijo svoj program ugodnosti za zveste kupce, pa do današnjega dne kljub dodatnemu klicanju in prošnjam odgovora nismo prejeli. Več si preberite na Cekin.si. 2008-11-27 M.T. 4 3 3.5 0.707 neutral 366 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/potrosnik-za-svoj-denar-zeli-dobiti-kar-je-placal.html Potrošnik za svoj denar želi dobiti, kar je plačal storitev, plačilo, denar, zahteva, odškodnina, popravilo, znesek, vračilo Prepogosto se zgodi, da storitve, za katere ste plačali, niso opravljene tako, kot ste želeli. Kaj storiti? Tudi pri frizerju lahko zahtevate, da vam popravijo pričesko, če z njo niste zadovoljni, ali pa vam vrnejo denar. Potrošnik ima na voljo, da kupuje bodisi stvari ali storitve. V primeru, ko kupuje storitev, pa se kaj hitro zgodi, da ne dobi tistega, za kar se je dogovoril. Vendar potrošniku v obeh primerih pripadajo enake pravice. Torej, tudi v primeru, ko kupi storitev frizersko, zobozdravstveno, obrtniško in podobno, kupcu po zakonu pripada pravica iz naslova stvarne napake. V primeru, da je bila storitev opravljena nepravilno, ima torej potrošnik pravico zahtevati, da mu izvajalec storitve odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali ponovno opravi storitev ali vrne plačani znesek. Kateri zahtevek bo potrošnik uveljavljal, je stvar njegove odločitve ima pravico do izbire, zato mu ponudnik storitve izbire ne more vsiliti. Več si preberite na Cekin.si. 2008-11-27 M.T. 3 4 3.5 0.707 neutral 367 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/vse-manj-prodanih-piv.html Vse manj prodanega piva pivovarna, laško, dobiček, nadzorni, svet, pivo Dobiček Pivovarne Laško je v prvih devetih mesecih izhlapel za 60 odstotkov. Razlog? Slabo vreme, inflacija, padec kupne moči, večji stroški in vlaganje v prenovo blagovnih znamk. Na manjši dobiček so vplivale tudi dražje osnovne surovine in energenti, pojasnjuje uprava Pivovarne Laško. Skupina Pivovarna Laško je čiste prihodke od prodaje v prvih devetih mesecih letos povečala skoraj za desetino, na 246,1 milijona evrov, čisti dobiček pa znaša 18,5 milijona evrov, kar je za 62,4 odstotka manj kot v lanskem devetmesečju. Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za dobrih 67 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je na ravni lanskega devetmesečja in 73,4 odstotka načrtovanih. Čisti dobiček družbe pa se je v primerjalnem obdobju znižal za 60,6 odstotka, na 5,8 milijona evrov. Z rezultati devetmesečnega poslovanja matičnega podjetja in skupine Pivovarna Laško so se na četrtkovi dopisni seji seznanili tudi nadzorniki. Matična družba je od januarja do konca septembra prodala 866.385 hektolitrov vseh pijač, od tega 95,8 odstotka piva in 4,2 odstotka vode. Na segmentu piva je bila devetmesečna prodaja za 2,2 odstotka manjša glede na lansko primerjalno obdobje, pri vodi pa je bilo doseženo 94,6 odstotka lanske devetmesečne realizacije. Skupina Pivovarna Laško je v prvih devetih mesecih letos prodala 3,9 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je za 1,6 odstotka manj kot v devetmesečju lani. Na segmentu piva je devetmesečna prodaja porasla za 4,2 odstotka, največji padec prodaje na drugih segmentih pa je bil na segmentu vode z okusi, kjer je prodaja upadla za 10,2 odstotka. Uprava Pivovarne Laško meni, da je obdobje januar september v poslovnem letu za proizvajalce piva, vode in ostalih osvežilnih pijač hkrati obdobje glavne sezone, ki vpliva tudi na poslovne rezultate za celo leto. Po oceni uprave družbe letos ne bodo dosegli načrtovanih rezultatov poslovanja. Vzroki naj bi tičali v slabših vremenskih pogojih, ki vplivajo na samo potrošnjo in predvsem v inflacijskem gibanju ter padcu življenjske ravni oziroma realne kupne moči potrošnikov. Manjši dobiček Pivovarne Laško pa je predvsem posledica povečanih stroškov storitev oziroma marketinških vlaganj v prenovo blagovnih znamk. 2008-11-28 STA / Š.Z. 2 2 2 0 negative 368 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-cenejse-gorivo.html Še cenejše gorivo! bencin, dizel, kurilno, olje, cena, gorivo, naftni, derivat, cena Če imate 50-litrski rezervoar in točite najcenejši bencin, boste po novem zanj odšteli 2,5 evra manj. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina danes stane 43,85, po polnoči pa boste zanj odšteli 41,35 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo cenejši za 0,05 evra in bo po novem stal 0,827 evra na liter. 0,049 evra manj na liter bo treba odšteti tudi za 98-oktanski bencin, ki bo stal 0,85 evra. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 0,062 evra, na 0,914 evra na liter, cena kurilnega pa za 0,06 evra, na 0,583 evra na liter. Manj nafte? Organizacija držav izvoznic nafte Opec medtem razmišlja o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Odločitev bo sprejeta prihodnji mesec, do občutnega znižanja proizvodnje pa bo prišlo, če bodo cene na naftnem trgu še naprej padale, je izjavil generalni sekretar naftnega kartela Abdulah Salem al Badri. Če je v Opecovi moči, ne bo okleval pri umiritvi razmer na naftnem trgu, je dejal. Države Opeca sicer v svetovnem merilu načrpajo približno 40 odstotkov nafte. Letos so že dvakrat znižali obseg načrpane nafte, skupno za dva milijona 159-litrskih sodov dnevno. 2008-12-01 Š.Z./STA 4 4 4 4 4 4 4 0 positive 369 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/islandci-zahtevajo-odstop-guvernerja.html Islandci zahtevajo odstop guvernerja cerkev, HallgrĂ­mskirkja, Reykjavik, islandija, protest, finančna, kriza Protesti zaradi finančne krize se v Islandiji vse bolj zaostrujejo. Protestniki so celo vdrli v poslopje centralne banke in zahtevali odstop guvernerja. Še pred kratkim se je v najbolj znani cerkvi v Reykjaviku trlo turistov, danes pa sameva. Več sto protestnikov se je iz poslopja banke umaknilo takoj, ko je policija zagrozila, da jih bo, če tega ne bodo storili sami, odstranila s silo. Medtem je islandski premier Geir Haarde finančne in gospodarske razmere v državi danes označil za zelo resne. Potem ko je bila država oktobra prisiljena nacionalizirati tri največje državne banke, se trenutno sooča z akutnim pomanjkanjem deviz, inflacija se približuje 20 odstotkom, poleg tega pa se dramatično povečuje število brezposelnih. Med drugim je nekdaj največja islandska banka Bank Kaupthing ameriške oblasti zaprosila za podaljšanje roka za plačilo dolgov, ki jih dolguje ZDA. Banka namreč ZDA dolguje več kot 20,6 milijarde evrov, kar je dvakrat več od celotnega islandskega proračuna. Konec tedna so protestniki pred stavbo parlamenta zahtevali tudi odstop premierja Haardeja in celotne njegove vlade. Skupaj s propadlimi bankami vlado namreč krivijo, da je odgovorna za ogromne islandske dolgove. Medtem je javnomnenjska raziskava pokazala, da 32 odstotkov Islandcev še vedno zaupa Haardejevi vladi, medtem ko naj bi opozicijska leva stranka zelenih s 33-odstotno podporo postala najmočnejša stranka v državi. 2008-12-02 STA / I.A. 2 2 3 2 3 2 2.333 0.516 negative 370 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/barroso-zadovoljen-z-ukrepi.html Barroso zadovoljen z ukrepi borut, pahor, jose, manuel, barroso, finančna, kriza, gospodarska, evropska, komisija, predsednik, vlade, premier Ukrepi, ki jih je v odzivu na finančno in gospodarsko krizo napovedala Slovenija, so po mnenju predsednika Evropske komisije ustrezni. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik vlade Borut Pahor sta po srečanju v Bruslju izpostavila predvsem pogovore o finančni in gospodarski krizi. Pozdravljam pozitiven odnos in močno podporo Slovenije načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je predstavila Evropska komisija, je poudaril Barroso. Barroso je pozdravil ukrepe, ki jih je v odzivu na krizo izvedla ali napovedala Slovenija, saj so po njegovem mnenju v skladu s predlogi komisije. Slovenski načrti so dobro usklajeni z načrti na evropski ravni , je dejal Barroso. Pahor je ob tem na kratko predstavil slovenske ukrepe in poudaril, da je bil dosežen politični konsenz, da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to . Barroso je poudaril, da je dejstvo, da je Pahorjev obisk v Bruslju njegova prva pot v tujino po prevzemu položaja signal zavezanosti Slovenije naši skupni evropski prihodnosti . Prepričan sem, da bodo Pahorjeve prejšnje evropske izkušnje, ko je bil evropski poslanec, dragocena dodana vrednost pri iskanju skupnih odgovorov na izzive, ki so pred nami, je poudaril. Pahor je ob tem dejal, da je Barrosa obvestil o naših prioritetah doma . Prva je soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je poudaril. Slovenija je po njegovih besedah v dobri gospodarski kondiciji , a hkrati je globoko vpletena v dogajanje v svetu. Vzpostavili smo posebno delovno skupino v vladi, odločili smo odpreti velik socialni dialog, ki bo vključeval podjetja, sindikate, upokojence, mlade, univerze. Vse smo povabili, naj sodelujejo v tem velikem socialnem dialogu, v razpravi o vprašanjih, povezanih s finančno in gospodarsko krizo, je pojasnil. Najpomembneje pa je po njegovih besedah dejstvo, da obstaja politični konsenz v hiši , da se vlada mora osredotočiti na upočasnitev gospodarske rasti in da ima podporo za to. Vsaka stranka, v opoziciji in koaliciji, bo povabljena k partnerstvu za razvoj, ta konsenz je ključen za sposobnost vlade, da se sooča s krizo, napravil bom, kar je mogoče, da se osredotočim na soočanje z upočasnitvijo gospodarske rasti, je Pahor zatrdil Barrosu. 2008-12-02 STA 4 3 4 4 4 4 3.833 0.408 positive 371 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/milijonske-izgube-v-hitu.html Milijonske izgube v Hitu hit, gorica, izguba, finančna, kriza, odpuščanje, delavec Potem ko je vodstvo Hit spravilo v izgube, bo zdaj pod krinko finančne krize odpustilo najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. Potem ko so Hit spravili v izgube, bodo zdaj pod krinko finančne krize odpustili najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. 2008-12-02 Ana Turk 1 1 1 2 1 1.2 0.447 negative 372 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-udarec-za-wall-street.html Nov udarec za Wall Street borza, zda, wall, street, finance, kriza, bush, new, york Po objavi podatkov o manjši potrošniški porabi v ZDA se je na Wall Streetu zgodil nov delniški pogrom. Vlagatelje je strah pred slabim prazničnim izkupičkom trgovcev. Ameriške kupce v času finančne krize pretirano ne ganejo niti razprodaje. Delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje sklenil pri 8149,09 točke, kar je za 7,70 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 8,95 odstotka in se ustavil pri 1398,07 točke. Indeks S & P je potonil za 8,9 odstotka, njegov finančni del je izgubil vrednost rekordnih 17 odstotkov. Gibanje tečajev delnic je sledilo ponedeljkovi razprodaji delnic na Wall Streetu, ki ji je botroval nov val neugodnih podatkov o stanju v ameriškem gospodarstvu. Delnice so začele drseti takoj po objavi prvih podatkov o potrošniški porabi v ZDA med prazniki, ki so mešani. Vlagatelje so dodatno šokirali podatki raziskovalne hiše ShopperTrak RCT, ki spremlja poslovne rezultate več kot 50.000 trgovskih hiš. Ob prvem prazničnem vrhuncu v ZDA dan zahvalnosti so zaznali zgolj umirjeno rast prodaje, čeprav nekateri prodajalci poročajo o boljši prodaji od pričakovane. Zaskrbljeni vlagatelj na Wall Streetu Novice so pri vlagateljih vzbudile skrbi, da nadaljevanje upadanja potrošniške porabe še dodatno obremenilo že tako ogroženo ameriško gospodarstvo. V času praznikov se v ZDA ustvari kar 40 odstotkov vsega prometa v maloprodaji. Potrošniška poraba je okostje gospodarstva ZDA in predstavlja do 70 odstotkov ameriškega BDP. Končni udarec vlagateljem pa je zadalo uradno potrdilo, da je ameriško gospodarstvo že od decembra lani v recesiji. Poleg vsega so v javnost prišli tudi podatki o padcu industrijske proizvodnje in velikemu zmanjšanju poslov v gradbeništvu. Zaskrbljenosti nista umirila niti govora guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernanka in finančnega ministra Henryja Paulsona, ki sta najavila nove ukrepe za blaženje finančne krize. Obžalovanje zaradi finančne krize je v ponedeljkovem pogovoru za televizijo ABC izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. Izrazil je pripravljenost podpreti dodatne ukrepe v boju proti krizi in recesiji. Zanimiva je njegova izjava, da so bili temelji krize postavljeni že več let, preden je sam postal predsednik ... 2008-12-02 L.H. 2 2 2 0 negative 373 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bankovci-za-100-milijonov.html Bankovci za 100 milijonov! bankovec, 100, milijard, zimbabve, banka V Zimbabveju je ogromno milijonarjev, ki bodo po novem lahko plačevali s popolnoma novimi bankovci. Guverner nacionalne banke si želi, da bi imeli dovolj denarja med prazniki. Zimbabvejec drži bankovca za 250 in 100 milijonov dolarjev, ki so ju izdali maja letos. Zimbabvejske oblasti bodo v četrtek v obtok poslale nov bankovec za 100 milijonov zimbabvejskih dolarjev, in sicer zaradi grozljive inflacije, ki je na letni ravni večstomilijonska v odstotkih, poročajo lokalni mediji. Rezervna banka Zimbabveja je obenem povišala dnevni limit na 50 milijonov dolarjev za fizične in še enkrat toliko za pravne osebe. Prej je bil dnevni limit 500.000 in milijon. Uvedba novih bankovcev za 10, 50 in 100 milijonov sovpada s težkim obdobjem, ko na tisoče Zimbabvejcev vsak dan po več ur čaka v vrsti pred bančnimi okenci in bankomati, da bi dvignili svoj denar. Guverner nacionalne banke Gideon Gono, ki je pred nedavnim dobil petletni mandat, je obljubil, da bodo storili vse, da bi imeli državljani dovolj denarja med prazniki. Ljudje bodo milijone že imeli, a kaj ko za bankovec, ki je vreden 100 milijard zimbabvejskih dolarjev in je že v obtoku, lahko kupijo zgolj tri kokošja jajca. Pa tako bogastvo ... 2008-12-03 Š.Z. 4 3 3.5 0.707 neutral 374 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/manj-silvestrovanj-v-hotelih.html Manj silvestrovanj v hotelih hotel, silvestrovanje, novo, leto, praznovanje, božič, paket, slovenija, finančna, kriza V preteklih letih so bile v slovenskih hotelih tak čas že čakalne liste za silvestrovanja in gala večerje. Letos je drugače. Je kriva finančna kriza? Cen kljub finančni krizi niso nižali, predvsem zaradi višjih življenjskih stroškov. Nominalno so višje za 10 do 30 evrov, različno od hotela. V enem izmed hotelov je lani nastopil Toni Cetinski. Cena praznovanja s slavnostno večerjo in koncertom je bila 104 evre. Letos bo v istem hotelu nastopila Rebeka Dremelj, cena praznovanja pa je 80 evrov. Razlika v ceni se navezuje na izvajalca, so pojasnili. Finančno krizo občutijo tudi slovenski hotelirji. Povpraševanje je sicer enako, nekoliko manj je rezervacij iz Madžarske in Hrvaške, slovenski gostje so previdnejši v primerjavi s preteklimi leti, tudi rezervacije večjih skupin so v decembru ponekod padle za 10 odstotkov. Hoteli še niso polni, razlika se pozna, saj so bile v preteklih letih v tem času že čakalne liste, ki jih letos večinoma ni. Zaradi finančne krize, ki se je začela kazati v jeseni, najbolj v zadnjih dveh mesecih, so nekateri podaljšali ugodnosti za predčasne rezervacije, razmišljajo pa tudi o uvedbi popusta za rezervacije v zadnjem hipu. Novoletni plesi se praviloma hitro razprodajo, silvestrovanja pa vsako leto težje. Cene silvestrovanj se gibljejo od 70 do 120 evrov, novoletnih plesov pa okoli 70 evrov. Številni hotelirji ponujajo bogat silvestrski meni z izbranimi kulinaričnimi specialitetami, pijačo, pester in zabaven program za slovo od starega leta ter živo glasbo za vse plesne in glasbene okuse. Za silvestrsko večerjo v hotelu bo treba v povprečju odšteti 100 evrov. Foto V.Č. Foto V.Č. Če primerjamo dnevno ceno, so cenejši večdnevni paketi. Sedemdnevne ponujajo po okoli 500 evrov, paketi v termah vključujejo bogato silvestrsko večerjo z vsem ostalim programom in ponudbo, uporabo bazena s termalno vodo, ugodnosti pri obisku savn in fitnesa, bogat spremljevalni program, avtobus do morebitnega smučišča in znatno znižane cene smučarskih vozovnic za goste hotela. Ker so želje gostov zelo različne, zanje pripravljajo tudi krajše pakete. Tridnevni paket znaša na primer 600 evrov na osebo z gala večerjo, s party večerjo pa 100 evrov manj. Za tridnevni paket s silvestrsko večerjo boste odšteli tudi 400 evrov, za dvodnevni pa 260 evrov. A hotelirji so na začetku veselega decembra optimistični. Pričakujejo, da se bo zanimanje gostov povečalo. Kljub temu se zavedajo, da se bodo morali tudi oni, prav zaradi kriznih razmer v gospodarstvu, za isti rezultat bistveno bolj potruditi kot v minulih letih. 2008-12-03 Špela Zupan 2 3 2.5 0.707 neutral 375 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zgodovinsko-znizanje-obrestnih-mer-v-ecb.html Zgodovinsko znižanje obrestnih mer v ECB ecb, banka, obrestna, mera, jean-claude trichet, kriza, gospodarstvo, finance, evro Evropska centralna banka je znižala obrestno mero. Namesto 3,25 bo obrestna mera v območju evra sedaj 2,50 odstotka, kar predstavlja največje znižanje v zgodovini ECB. ECB je sprejela največje znižanje obrestnih mer v zgodovini. Svet ECB je na današnjem rednem mesečnem zasedanju že tretjič v dveh mesecih znižal obrestno mero. Sprejeti ukrep je največji doslej, gre pa za odgovor na naraščajočo inflacijo ter na vse globljo recesijo, v kateri se nahaja evroobmočje. Obrestna mera je sedaj najnižja v zadnjih skoraj dveh letih in pol. Jean-Claude Trichet bo kmalu pojasnil zgodovinski ukrep. Večina ekonomistov je sicer pričakovala manjše znižanje, največ se je govorilo o 0,5-odstotnem znižanju. Nekatere druge centralne banke so se odločile za še bolj dramatično znižanje obrestnih mer. Švedska centralna banka jo je tako znižala za 1,75 odstotka, angleška centralna banka pa za en odstotek, na dva odstotka, kar je najnižje po letu 1951. 2008-12-04 STA/Reuters / T.Š. 2 3 2.5 0.707 neutral 376 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nekdo-bo-moral-odgovarjati.html Delavci Elana v šoku elan, skimar, sindikat, odvetnik, svetovanje, ferjan, štrlekar Predsednik sindikata Dušan Ferjan je bil po sestanku z vodstvom Skimarja vidno pretresen. Izvedeli smo en kup neverjetnih stvari, ki jih nismo pričakovali, je povedal. Predsednik uprave Ivan Štrlekar meni, da so pogodbe z odvetniškimi pisarnami upravičene in da so izplačane tarife primerljive ali celo razmeroma poceni glede na storitve odvetnikov v ostalih podjetjih. Prokurist Jože Kralj pa je na drugi strani prepričan, da so stroški previsoki, in je začel plačila odvetnikom zaustavljati. Predstavniki delavcev in vodstva Skimarja so na današnjem sestanku razpravljali o sporno visokih zneskih, ki jih podjetje plačuje zunanjim odvetnikom in svetovalcem. Po sestanku je predsednik sindikata Dušan Ferjan za 24ur.com dejal, da so slišali stvari, ki niso vzpodbudne. Bilo je veliko nasprotovanja med obema vršilec dolžnosti predsednika uprave Ivan Štrlekar in prokurist Jože Kralj, op. p., očitno sta si v laseh, je povedal. Očitno nihče noče prevzeti odgovornosti za visoka izplačila za pravna svetovanja. Predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček se je odločil, da je treba omenjena izplačila preučiti. Ni še sporočil, kaj to pomeni, menim pa, da mu zadeva zelo smrdi, je povedal Ferjan in dodal, da se bo moralo nekaj storiti. Menim, da sodelovanje v taki obliki ni mogoče. Ali bo zamenjana celotna uprava, pa je drugo vprašanje, je bil kritičen predsednik sindikata. Uprava je danes delavcem sporočila, da so letos v desetih mesecih za pravne, ekonomske in storitve revizije porabili 750.000 evrov. V letu 2007 so porabili 865.000 evrov, v letu 2006 1.244.000 evrov, v letu 2005 1.946.000 evrov, v letu 2004 770.000 evrov in v letu 2003 680.000 evrov. Sicer pa od lastnikov oziroma od nadzornega sveta, katerim mora uprava na ponedeljkovi seji predstaviti podrobnosti glede plačil odvetnikom, pričakujejo, da bodo ugotovili, ali je sedanja uprava sposobna voditi podjetje v prihodnje. Na podlagi odločitev nadzornega sveta se bo sindikat odločil o nadaljnih ukrepih. Na podlagi dejstev in spoznanj, ki jih imamo, pričakujemo, da nadzorni svet potegne odločne poteze v prid temu, da se te stvari takoj razrešijo. Takoj! Nas bodo pa morali hudičevo dobro prepričati, da lahko uprava ostane, je za 24ur.com povedal Ferjan. Dodaja, da z delom nadzornega sveta niso zadovoljni, saj bi moral pravočasno ukrepati in se sproti seznanjati s potekom dela v podjetju. Če ne bodo prejeli konkretnih in poštenih odgovorov, Ferjan ne izključuje niti možnosti stavke. Če pa se bo izkazalo, da določene službe niso delovale, kot bi morale, bodo delavci zahtevali tudi odstop tistih, ki dela niso opravili natančno in pošteno. Nekdo bo moral odgovarjati za to, je opozoril Ferjan. Gomišček deli skrbi delavcev Delavci Elana zahtevajo pojasnila. Foto Kanal A Delavci so danes od uprave zahtevali tudi izplačilo preostanka božičnice v višini 200 evrov in 200 evrov regresa. Zahteva temelji na prepričanju, da če je denar za tako drage storitve, potem mora biti tudi denar za delavce, ter na podlagi v javnosti objavljenih pozitivnih poslovnih rezultatov. Te je po Štrlekarjevih besedah preuranjeno in brez dovoljenja uprave v javnost posredoval Kralj. Spomnimo, da bo 180 delavcev ostalo brez delovnega mesta. Kakšna bo odločitev nadzornega sveta glede morebitnih kadrovskih sprememb, danes ni želel prejudicirati niti prvi nadzornik Gomišček. Pojasnil je, da spornih pogodb še ni videl in da bodo o njih razpravljali na seji v ponedeljek zvečer. Vseeno upam, da zneski niso tako visoki, kot se govori v javnosti, če pa so, bomo zahtevali natančna pojasnila, je poudaril Gomišček, ki deli skrbi delavcev Nekdo, ki dobi 400 do 500 evrov plače, ne bo nikoli razumel, da nekdo dobi 100.000 evrov. To so astronomske vsote, ki jih nekdo cel življenje ne zasluži, in če nekdo dobi tako visoko plačilo, mora imeti res kredibilne vzroke za to. Po podatkih, ki so na voljo Gomiščku, Elan Inventa še vedno posluje dobro, Elan oziroma zimski del letos posluje precej boljše kot lani, Elan Marine oziroma navtični del pa naj bi letos posloval veliko slabše. Štrlekar zagotavlja, da so letos uspeli prepoloviti izgubo celotne skupine Skimar z lanskih 8,4 milijona evrov na približno 4 milijone evrov. Ob tem je prepričan, da bi v primeru nadaljevanja sanacijskega programa Skimar lahko že prihodnje leto kljub krizi končal na pozitivni ničli. Tiskovni predstavnik Kranjskih policistov Andrej Zakrajšek je za 24ur.com potrdil, da so včeraj prejeli anonimno ovadbo, ki se nanaša na dogajanje v podjetju Skimar . Policija že preverja določene informacije. Več pa vam zaradi interesa preiskave ne morem povedati, je dejal Zakrajšek. Ferjan je informacijo, da zadevo preverjajo tudi Kranjski kriminalisti, komentiral z besedami, da upa, da je to res in da se bo še kdo poglobil v te papirje . Štrlekar pa opozarja, da je zaradi spora v podjetju nastala težka situacija, v kateri je težko delati. Nadzorni svet bo zato moral ugotoviti, kakšna je vloga prokurista in kakšna vloga predsednika uprave, je poudaril Štrlekar, ki je prepričan, da imajo nesoglasja v vodstvu zagotovo negativne vplive na poslovanje. Štrlekar je zato tudi že predlagal razrešitev Kralja, ki danes ni želel dajati nobenih izjav in komentarjev. Oglasila sta se odvetnika Medtem ko delavci Elana trepetajo za svoja delovna mesta in delajo za mesečno plačilo, s katerim si lahko kupijo le najnujnejše življenjske potrebščine, Skimar plačuje ogromne zneske odvetnikoma Rajku Vrečarju in Danielu Planinšcu. Tako je Skimar avgusta plačal kar 32.882,76 evra za pravno svetovanje. Odvetnik Planinšec je omenjeni znesek prejel za 199 ur dela. To pa ni vse prejel je tudi mesečni pavšal v višini 9.600 evrov. Septembra je odvetnik poleg že omenjenega pavšala prejel še 28.090,80 evra plačila. Na računu je zapisano, da je Planinšec opravljal pravni pregled sistema Skimar ter hčerinskih in odvisnih družb sistema. Visoke zneske je prejemal tudi Vrečar, ki je povedal, da je s sodelavci opravil zahtevno sedemmesečno delo. Odvetnika sta danes opozorila, da so skupaj s Štrlekarjem uspeli preprečiti, da bi se Skimar znašel v prisilni poravnavi ali celo stečaju. Kot rezultat sodelovanja navajata kar za 31,5 milijona evrov pozitivnih finančnih učinkov za Skimar. Ob tem je bil celotni zaslužek obeh odvetniških pisarn bistveno nižji, kot se prikazuje v javnosti, saj se je z zahtevnim pregledom Skimarjevih družb intenzivno ukvarjalo več oseb, opozarjata odvetnika. Pregledi so sedaj končani, trenutno pa sta v veljavi dve pogodbi s Skimarjem. Po prvi pisarna prejema 8000 evrov mesečnega pavšala, druga, ki je vezana na Skimarjeve pravde, pa je v celoti odvisna od uspehov odvetnikov. Samo pravda v primeru Korže je takšna, da v kolikor odvetnika narediva strokovno napako in nisva uspešna, odgovarjava vsak za devet milijonov evrov z vsem svojim osebnim premoženjem, sta še zapisala v sporočilu za javnost. 2008-12-04 M.M./STA 2 2 2 0 negative 377 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/si-bodo-izplacali-visoke-nagrade.html Si bodo izplačali visoke nagrade? zavarovalnica, triglav, nagrada, nadzorni, svet Uprava Zavarovalnice Triglav si namerava izplačati nagrade v višini 320 tisoč evrov. Medtem pa se državljani soočajo s podražitvami, ki naj bi bile nujne za poslovanje. 2008-12-04 Ana Turk 1 1 1 0 negative 378 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razmere-na-slovenskih-trgih-vse-slabse.html Razmere na slovenskih trgih vse slabše umar, gospodarstvo, rast, vasle, boštjan, slovenija, trg Razmere na slovenskih trgih so vse slabše. Novembrske napovedi Umarja glede gospodarske rasti za zdaj še držijo, že prihodnji teden pa se lahko to spremeni. Direktor Umarja Boštjan Vasle Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar je v začetku oktobra napovedal 4,8-odstotno gospodarsko rast v letu 2008 in 3,6-odstotno rast v prihodnjem letu. Inflacija naj bi po oktobrskih napovedih letos znašala 5,3 odstotka, prihodnje leto pa 3,6 odstotka. Statistični urad bo prihodnji teden objavil podatek o gospodarski aktivnosti Slovenije v tretjem četrtletju, takrat bomo razmislili, ali so te spremembe že res tako velike, da je treba ažurirati našo napoved, je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi novembrske številke publikacije Umarja Ekonomsko ogledalo pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Težko ocenim, ali se bo to zgodilo še letos, odvisno je od dinamike dela vlade, ki se mora seznaniti z morebitno prenovljeno napovedjo, je dejal. Gospodarska rast v Sloveniji po njegovih besedah sicer niti letos niti prihodnje leto ne bo negativna, lahko pa se bo še znižala. Kot pravi, letos tudi ne pričakujejo deflacije, temveč bo še vedno inflacija med dvema in tremi odstotki. Novembrska medletna inflacija je sicer znašala 3,1 odstotka. V tem trenutku ni potrebna naglica pri pripravi ukrepov, bolj smiselno je, da se skrbno pretehta ter naredi analize in simulacije v okviru ministrstev ter pripravi paket, ki bo konsistenten in pravilen odgovor na izzive, ki čakajo Slovenijo v naslednjih mesecih, je dejal Vasle. Od najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije sta v recesiji Nemčija in Italija, vsi kazalci aktivnosti v slovenskem gospodarstvu kažejo navzdol, je poudaril. Rast izvoza se je v tretjem četrtletju precej umirila, proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je celo zmanjšala. Umirjanje se kaže tudi v gradbeništvu in trgovini, čeprav se je rast ohranila, je nanizal dejstva Vasle. Na trgu dela se učinki umirjanja gospodarske rasti kažejo z zamikom, a se je število registriranih brezposelnih oktobra povečalo bolj kot v istem obdobju lani, kar je že lahko posledica konjunkturnih razlogov. Plače kažejo prve znake umirjanja v zasebnem sektorju, ki so povezani z umirjanjem gospodarskih aktivnosti. V medletni primerjavi pa je skupna dinamika zaznamovana z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju. Pričakujemo, da bo v medletni primerjavi rast plač v javnem sektorju ob koncu leta presegala rast plač v zasebnem sektorju in tudi rast produktivnosti, je dejal. 2008-12-05 STA / T.Š. 2 3 3 3 3 2 2.667 0.516 neutral 379 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/objava-poziva-za-odkup-mercatorja.html Mercator res v tuje roke? pivovarna, laško, mercator, infond, holding, union, radenska, delnica, delnice, odkup, nakup, prodaja Bo Mercator res prišel v tuje roke? Scenarij, ki se ga bojijo tako zaposleni kot slovenski dobavitelji, se vse bolj uresničuje. Pivovarna Laško je namreč objavila razpis za odkup njenega deleža. Glede na trenutni tečaj je delež Laškega v Mercatorju vreden dobrih 300 milijonov evrov. Mercator bo očitno res pristal v tujih rokah. Pivovarna Laško, daleč največji delničar v Mercatorju, je namreč objavila mednarodni razpis za odkup njenega deleža, ki obsega skoraj polovico vseh delnic. V čigave roke bodo prišle delnice našega največjega trgovca, bo znano čez dva meseca, ko se bo iztekel rok za oddajo ponudb. Prvi mož laškega pivovarja Boško Šrot je sicer prodajo najboljšega soseda napovedal pred mesecem dni. Naprodaj skoraj polovica Mercatorja Kdo bo odkupil delnice Mercatorja? Pivovarna Laško, Infond Holding, Pivovarna Union in Radenska so objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup 1,820.141 delnic družbe Poslovni sistem Mercator. Naprodaj je dobrih 48 odstotkov deleža Mercatorja, ki si ga pivovarna deli s finančno družbo Infond Holding. Če si ga bo v času finančne krize sploh kdo drznil kupiti, bo Mercator najverjetneje prešel v tuje roke. Kar pa je slabo, saj bi Mercator zaradi nacionalnega interesa moral ostati slovenski, menijo nekateri, tudi njegov prvi mož Žiga Debeljak, ki pravi, da bi bilo najbolje, če bi Mercator kupila država. Če bi se država za to odločila, je trenutek pravi, delež je naprodaj, pa tudi cena je zdaj še najugodnejša, kot pa bo v prihodnosti, ko se bo ta finančna kriza normalizirala, je dejal pred točno mesecem dni. Nova vlada odkupa Mercatorja, ki ga je njena predhodnica Laškemu prodala pred tremi leti, ne zavrača, vendar pa minister za gospodarstvo Matej Lahovnik ob tem poudarja, da nakupa po višji ceni, kot je bil prodan, pred volivci ne bi mogel upravičiti. Da bi Mercator znova prevzela država, si v strahu pred tujim lastnikom želijo tudi delavci Mercatorja, čeprav poznavalci pravijo, da bi prehod Mercatorja v tuje roke bolj kot zaposlenim škodil slovenskim proizvajalcem hrane. Tuji lastnik bi na policah namreč dajal prednost svojim proizvodom. Postopek v treh fazah S pozivom želijo pridobiti nezavezujoče ponudbe, sam postopek prodaje pa bo potekal v treh fazah. Prodajalec pogodbe ni dolžan skleniti. V prvi fazi, ki bo potekala med 9. januarjem in 2. februarjem, bodo zainteresirani investitorji lahko pridobili informacijski memorandum. V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in jih bodo prodajalci ocenili za primerne. Tem bo omogočen tudi skrben pregled poslovanja Mercatorja, na podlagi tega pa prodajalci pričakujejo prejem zavezujočih ponudb. Njihovo odpiranje predstavlja začetek tretje faze. V njej sledijo pogajanja za oblikovanje kupoprodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci. 2008-12-06 Eva Kobe/STA/D.L. 3 2 2.5 0.707 neutral 380 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/potratni-v-zavarovalnici-triglav.html Potratni v Zavarovalnici Triglav borut, pahor, zavarovalnica, triglav, uprava, nagrada, sindikat Kljub temu da je premier Pahor nedavno dejal, da v podjetjih v državni lasti letos ne bo nagrad za upravo, so v Triglavu to očitno preslišali. 2008-12-09 Miha Žorž 1 2 1.5 0.707 negative 381 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/na-cesto-8000-delavcev.html Na cesto več tisoč delavcev sony, japonska, podjetje, družba, zaposlitev, odpuščanje, proizvodnja Finančne krize še ni konec. To bo na lastni koži občutilo tudi več tisoč zaposlenih v japonskem Sonyju, ki bodo ostali brez dela. ''Težki časi zahtevajo drastične ukrepe,'' poudarjajo v družbi. Finančna kriza je dosegla tudi japonskega proizvajalca elektronike Sony, ki namerava v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila prihodnje leto, ukiniti 8000 delovnih mest, kar je okoli štiri odstotke vse delovne sile. V Sonyju so sicer že zmanjšali proizvodnjo in zaloge, vendar pa težki časi zahtevajo drastične ukrepe, so zapisali v izjavi. Družba namerava namreč z ukrepom prihraniti 839,7 milijona evrov. Z odpuščanji in drugimi ukrepi naj bi do marca 2010 prihranili 839,7 milijona evrov. Kolikšni bodo stroški odpuščanj in zapiranja tovarn, bo družba objavila prihodnje leto, ko bodo predstavili tudi načrte za prihodnje poslovno leto. Družba pa je prestavila investicijo v povečanje proizvodnje LCD televizorjev na Slovaškem. Poleg tega bodo ustavili proizvodnjo v nekaterih tovarnah, med drugim v Franciji, proizvodnjo pa naj bi prestavili v države s cenejšo delovno silo. Število tovarn naj bi zmanjšali s 57 na 10. Družba bo zmanjšala izdatke za polprevodnike, del proizvodnje slikovnih senzorjev za mobilne telefone pa bodo prevzeli zunanji izvajalci. Sony ustvari okoli 80 odstotkov prihodkov na tujih trgih in nanj tako močno vpliva višji tečaj jena. Tečaj dolarja glede na jen se je v lanskem letu znižal s 117 na okoli 93 jenov. Sony je pred kratkim znižal napovedi poslovanja za tekoče poslovno leto, ki se bo izteklo konec marca. Po novem pričakuje 1,26 milijarde evrov dobička, kar bi bilo 59 odstotkov manj kot v lanskem letu. Sony je v četrtletju do konca septembra v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal dobiček za 72 odstotkov, na 175 milijonov evrov. Podobne ukrepe napovedujejo tudi drugi japonski proizvajalci, ki se doma in na tujem soočajo s strmim padcem povpraševanja. Industrijo elektronike je prizadelo padanje cen naprav, gibanja deviznih tečajev, huda konkurenca in zmanjšanja potrošnje. 2008-12-09 STA / N.S. 2 2 2 0 negative 382 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/izguba-v-letalski-panogi.html Izguba v letalski panogi letalska, panoga, letala, zda, latalo, letalski, prevozniki, giovanni, bisignani Letalski panogi se v novem letu obeta 2,5 milijarde dolarjev izgube. Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi imele večje izgube kot v letu 2008. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA je sporočilo, da napovedi za leto 2009 niso obetavne. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani je dejal, da se panoga spopada z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Letalski panogi v letu 2009 napovedujejo izgubo. Prihodki celotne panoge naj bi se z letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je imela industrija dve leti zapored upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi imel letos dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Letalski prevozniki so se od leta 2001 korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi imeli 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini imeli dobiček v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi imeli 300 milijonov dolarjev izgube. 2008-12-09 STA 2 2 2 0 negative 383 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ruska-podjetja-najbolj-skorumpirana.html Ruska podjetja najbolj skorumpirana denar, podkupnina, transparency, international Podjetja s sedežem v Rusiji najpogosteje dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Najmanj so skorumpirana belgijska in kanadska podjetja. Svetovna organizacija za boj proti korupciji Transparency International je med 2700 direktorji iz 26 držav izvedla raziskavo o dajanju podkupnin za pridobivanje poslov v tujini. Na osnovi dobljenih rezultatov so 22 največjih držav razdelili na lestvico najbolj podvrženih podkupovanju pri pridobivanju poslov v tujini. Sestavili so lestvico od 1 do 10 tako imenovani Bribe Payers Index-BPI, pri čemer višja ocena pomeni manjšo korupcijo. Raziskava je zajela sedem držav EU, med njimi ni niti Slovenije niti Finske, ki sta preko finskega podjetja Patria vpleteni v domnevno sporni posel nakupa vojaških oklepnikov. Transparency International ugotavlja, da podjetja največkrat dajejo podkupnine, da bi prišla do poslov v tujini. Pri tem naj bi bila še posebej izpostavljena tržišča držav v razvoju. Očitno največ podkupnine dajejo ruska podjetja, ki so dobila daleč najnižjo oceno 5,9. Na dnu so se znašle tudi Kitajska 6,5, Mehika 6,6 in Indija 6,8. Med članicami Evropske unije je največ korupcije v Italiji, ki se je z oceno 7,4 znašla na 17. mestu. Najmanj podkupnin naj bi dajala belgijska in kanadska podjetja ocena 8,8, sledijo nizozemska in švicarska 8,7, 5. mesto pa si delijo japonska, nemška in angleška podjetja 8,6. Slovenija v raziskavo, ki je zajela 22 največjih in gospodarsko najmočnejših držav, ni bila vključena. Med članicami EU so analizirali sedem držav. Kos zaskrbljen Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je v pismu ob torkovem mednarodnem dnevu boja proti korupciji zapisal, da dogodki doma in po svetu vzbujajo vedno več dvomov in skrbi glede tega, ali in kdo se sploh še resno bori proti pojavu korupcije. Ugotavlja, da je situacija zelo slaba tako v Sloveniji kot v Evropi. Drago Kos Foto Tomaž Ungar Kos tudi izpostavlja, da je bila Konvencija OZN proti korupciji sprejeta že leta 2003, vendar se države, ki so k njej pristopile in med katerimi je od februarja letos tudi Slovenija, še ne morejo sporazumeti, ali bodo sploh vzpostavile kakšen mehanizem, ki bo nadziral njeno uresničevanje. Tudi EU, ki boj proti korupciji postavlja kot enega od najresnejših pogojev za vstop, po njegovih besedah na tem področju nima nobenih standardov in ne kaže nobene želje in ne aktivnosti, da bi se kdo v njenem imenu sploh lotil tega pojava . Od tod, dodaja Kos, izhajajo tudi vedno glasnejše ideje, da bi morali številnim komisarjem EU dodati še enega za boj proti korupciji. Bo pa za to, poudarja Kos, treba trdo delati tudi doma, začeti bo treba z odgovornim uresničevanjem štiri leta stare nacionalne protikorupcijske strategije, s krpanjem lukenj v veljavni in pripravljajoči se zakonodaji, ki omogočajo korupcijo in druge nezakonitosti, z vzpostavitvijo fleksibilnega, a učinkovitega sistema, ki bo preprečeval uveljavljanje zasebnih interesov na škodo javnega, z zaščito ljudi, ki prijavljajo korupcijo, z ureditvijo lobiranja in z učinkovitim nadzorom nad financiranjem političnih strank. Če je za uspešno borbo proti korupciji v Evropi res potreben nov evropski komisar, bo zelo hitro pokazal čas, v Sloveniji bi ta trenutek povsem zadoščalo že to, da bi se politika glede odnosa do tega in njemu podobnih pojavov začela držati svojih lastnih besed, sklene svoje pismo predsednik protikorupcijske komisije. 2008-12-10 L.H. 3 2 3 2 2 2 2.333 0.516 negative 384 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzavni-krediti-ob-krizi.html Državni krediti, 'zastonjski' svet in nič nagrad vlada, posojilo, podjetje, javne, finance, uredba, finančna, kriza, kredit, državni, zbor, država, reševanje Država bo kreditirala podjetja, v boju zoper krizo bodo brezplačno pomagali strokovnjaki, nagrade za vodilne v podjetjih v lasti države niso priporočljive. Opozicija pa trdi, da vlada ne ukrepa. Vlada je pripravila predlog uredbe o merilih in pogojih za odobritev posojil po pred kratkim prenovljenem zakonu o javnih financah. Sprejela jo bo predvidoma prihodnji teden, še prej pa bo z njo tako kot je že storila z uredbo o odobritvi poroštev bankam seznanila državni zbor. V skladu z novelo zakona o javnih financah, ki ga je državni zbor v odgovor na finančno krizo sprejel 11. novembra, so lahko posojil države deležne tako kreditne ustanove kot tudi zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji. Gre za smiselno nadaljevanje uredbe o jamstvih za banke in hranilnice, ki jih v skupnem znesku 12 milijard evrov do konca leta 2010 prav tako predvideva novela zakona o javnih financah, je povedal minister za finance Franc Križanič. Vlada bo pomagala ob finančni krizi. Vlada naj bi zagotovila okoli milijardo evrov za posojila. Sredstva naj bi dobili iz trošarin za bencin in z zadolževanjem, obenem pa iščejo nove vire. Za državno kreditiranje v roku od enega do šest let bodo lahko po Križaničevih besedah zaprosile solventne, uspešne gospodarske ustanove iz finančnega sektorja, ki imajo težave zaradi krize na mednarodnih finančnih trgih. Tako pridobljena sredstva bodo morale uporabiti za zagotavljanje nemotenega tekočega poslovanja. Pri tem bo vlada lahko v prejemnicah posojila odobrila omejitve pri izplačilu dividend in nagrad upravam. Sredstva iz posojila se prav tako ne smejo namenjati za financiranje odkupov podjetij s strani uprav in z njimi povezanih oseb. Za pripravo predloga vladi za odobritev posojila ter pogodbe o posojilu kot tudi za postopke izterjave v primeru neporavnanih obveznosti iz naslova odobrenega posojila bo pooblaščena Slovenska izvozna in razvojna banka SID Banka. Cena posojila mora biti nad ceno, ki jo plača Slovenija za vire, ki jih pridobi na finančnih trgih, je povedal Križanič. Strateški svet brez plačila Člani strateškega gospodarskega sveta so Peter Kraljič, Janez Prašnikar, Marko Jaklič, Rasto Ovin, Cvetka Selšek, Stojan Petrič, Jože Colarič, Rok Uršič, Janez Šušteršič, Franjo Bobinac, Aleš Ahčan, France Arhar, Tatjana Fink, Maks Tajnikar, Žiga Debeljak in Uroš Slavinec. Vlada je prav tako ustanovila strateški gospodarski svet, ki šteje 16 članov, ki ji bodo pomagali pri tehtanju strateških odločitev, s katerimi se bo zoperstavila finančni in gospodarski negotovosti. Delali bodo pod vodstvom predsednika vlade Boruta Pahorja oziroma v primeru njegove odsotnosti ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika. Gre za ljudi, ki so sprejeli odgovornost za sodelovanje pri sprejemanju odgovornih odločitev. Za sodelovanje v strateškem gospodarskem svetu ne bodo plačani. Njihovo plačilo bo zadoščenje, da smo v pravem času sprejemali prave odločitve, je dejal Pahor, ki meni, da se bodo zelo pogosto sestajali. Vlada je danes tudi sklenila priporočiti vodstvom družb, ki so v večinski lasti države, naj se ob koncu letošnjega leta odpovejo izplačilu nagrad, je povedal premier Pahor. Signal vlade je zelo jasen letos ni pravi čas za izplačilo nagrad, je poudaril. Smo v položaju, ko okoliščine od nas zahtevajo izredno strogost in disciplino pri ravnanju z denarjem davkoplačevalcev, je dodal. SDS in SLS Pahorjeva vlada ne ukrepa V luči vladne napovedi o pomoči ob finančni krizi pa vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko trdi, da je koalicija danes zavrnila ukrepe za hitro pomoč gospodarstvu. Tudi na današnjem kolegiju predsednika državnega zbora Pavla Gantarja se je izkazalo, da koalicija nima pripravljenih ukrepov za takojšnjo in učinkovito pomoč gospodarstvu. Do predlogov zakonov, ki jih je predlagala vlada Janeza Janše, pa se vlada Boruta Pahorja noče opredeliti, je prepričan. Koalicija je namreč na kolegiju predsednika državnega zbora zavrnila zahtevo poslanske skupine SDS, da se na dnevni red izredne seje državnega zbora uvrstita zakon o dohodnini in zakon o davku na dohodek od pravnih oseb, ki prinašata davčne olajšave in investicijske spodbude že za letošnje poslovno in davčno leto, s čimer bi država gospodarstvu omogočila mnogo prijaznejši vstop v naslednje, po napovedih analitikov še mnogo težje poslovno leto . Ukrepi so pomembni predvsem za izboljšanje konkurenčnosti in produktivnosti ter omogočajo hitro prilagoditev gospodarskih družb, kar je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in za socialno varnost državljanov . Tanko je poudaril, da bodo ukrepi, ki jih obljublja Pahorjeva vlada, v najboljšem primeru sprejeti šele v prihodnjem letu, ko bo finančna kriza že dodobra zakorakala v gospodarski sektor . Davčni ukrepi naslednjega leta bodo veljali šele v letu 2010, kar pa ne bo več imelo želenega in predvsem hitrega učinka za gospodarske subjekte. Vlado kritizirajo tudi v SLS. Opozarjajo, da so od njenega oblikovanja minili že trije tedni, konkretnega odziva na trenutne gospodarske razmere pa ni še od nikoder . Vlada se v tem času tako ni uspela opredeliti niti do omenjenih predlogov zakonov, kaj šele, da bi pripravila svoje, poudarjajo in dodajajo, da slovensko gospodarstvo pričakuje in nujno potrebuje takojšnjo ukrepanje države, pri čemer bi bil sprejem omenjenih predlogov zakonov prvi in pravi korak s takojšnjim učinkom . V SLS pa pri vsem tem opozarjajo, da vsakršno odlašanje in neodzivnost vlade na trenutne ekonomske razmere poslabšuje stanje v slovenskem gospodarstvu iz dneva v dan. Od vladnih obljub o pripravi celovitejših rešitev in čakanja, da bo posebna krizna skupina pripravila celovit načrt ukrepov, slovensko gospodarstvo ne more živeti, še manj njeni državljani in državljanke, so zapisali. 2008-12-10 STA / Š.Z. 3 4 3.5 0.707 neutral 385 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zzzs-ju-v-prihodnjih-letih-grozi-primanjkljaj.html ZZZS-ju v prihodnjih letih grozi primanjkljaj zzzs, zavod, za, zdravstveno, zavarovanje, slovenije, samo, fakin, izguba, proračun, rebalans Skupščina ZZZS je sprejela finančni načrt za prihodnje leto, za katerega je že zdaj predviden rebalans. Predložili naj bi tudi ukrepe za ohranitev finančne vzdržnosti sistema. Samo Fakin V letu 2010 so predvidene izgube v višini 87 milijonov evrov, ki pa naj bi se do leta 2013 še dvignile. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS je hkrati sprejela rebalans finančnega načrta za letošnje leto in finančni načrt za prihodnje, za katerega pa je prav tako že predviden rebalans. Zavodu v prihodnjih letih namreč grozi primanjkljaj, čemur v veliki meri botruje reforma plač v javnem sektorju. Vendar je iskanje ukrepov in sprememb nujno že zaradi same finančno-ekonomske krize, ki se tudi Sloveniji ne bo izognila, je bilo razbrati iz današnje razprave. Kot je ob predstavitvi rebalansa za letošnje leto pojasnil generalni direktor ZZZS Samo Fakin, naj bi letos povišanje plač v zdravstvu znašalo približno 60 milijonov evrov, čeprav čisto dokončna ocena še ni mogoča. Kljub vsemu pa naj bi ZZZS letošnje leto po trenutnih napovedih končal z 12 milijoni evrov presežka. Zaradi presežkov iz preteklih let, ki jih ima ZZZS na voljo, naj bi bilo poslovanje finančno vzdržno tudi v letu 2009. Za leto 2010 pa finančne projekcije že kažejo 87 milijonov evrov izgub, ki naj bi se do leta 2013 dvignile že na 356 milijonov, je pojasnil Fakin. Z delodajalskih vrst je zato prišla pobuda, da bi vladi predlagali, da ustavi izvedbo reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Takšen predlog, ki ga je podala Tatjana Čerin, je namreč naletel na večinsko strinjanje med člani skupščine, ki zastopajo delodajalce, a ostal brez podpore na strani delojemalcev. 2008-12-10 B.S. 3 2 2.5 0.707 neutral 386 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nadzorniki-upravo-darsa-pozivajo-k-znizanju-plac.html Nadzorniki pozivajo upravo Darsa k znižanju plač dars, plače, poslovanje, šentvid, nlb Nadzorni svet Darsa je pozval upravo k znižanju njihovih plač, obenem pa so se nadzorniki sami odpovedali nadomestilu za delo v nekaterih strokovnih komisijah. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec Nadzorniki so prav tako pozvali upravo, da v luči recesije ustrezno zmanjša stroške na vseh segmentih poslovanja družbe, kjer je to možno, in jo pri tem podpira, je sporočil Dars preko spletnih strani Ljubljanske borze. Seznanili so se tudi z informacijo uprave o unovčitvi bančne garancije za predor Šentvid. Okrožno sodišče je Novi Ljubljanski banki NLB začasno prepovedalo izplačilo približno 1,1 milijona evrov bančne garancije za sanacijo šentviške galerije, Dars pa se je na sklep že pritožil. Člani nadzornega sveta so soglašali z izborom družbe DDC za izvajalca za opravljanje strokovnih in svetovalnih storitev na področju obstoječih avtocest in hitrih cest, s katerimi upravlja Dars. Seznanili so se z osnutkom strategije razvoja Darsa, in sicer tako z organizacijskega in kapitalskega vidika, ki so ga pripravile strokovne službe Darsa. Nadzorni svet je predlog podprl in ga pošilja v preučitev ministrstvu za promet in ministrstvu za finance. Nadzorniki so se obenem seznanili z analizo poslovanja Darsa in z računovodskimi izkazi poslovanja za obdobje januar ”september 2008. Pregledali so tudi poročilo o realizaciji letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za obdobje januar ”september 2008. Dars skrbi za avtoceste. Foto DARS Člani nadzornega sveta so bili seznanjeni še z izborom izvajalca pri razpisih za gradbena dela v vrednosti pod 2,5 milijona evrov in sklenjenih aneksih v vrednosti pod 2,5 milijona evrov in z zahtevki za revizijo postopkov javnega naročanja na novogradnjah po stanju na dan 26. november. Upravi so nadzorniki naročili, da glede na visoke stroške najemnine za poslovno stavbo na Dunajski 7 v Ljubljani in padca cen nepremičnin, nemudoma pristopi k pripravi predloga za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov. Seznanili pa so se še s poročilom o sklenjenih finančnih poslih za november 2008. V nadzornem svetu Darsa pa se je v torek obenem iztekel mandat Francu Slaku, ki je v ponedeljek tako zadnjič vodil sejo nadzornikov. Darsova uprava naj bi mesečno zaslužila okoli 45.000 evrov. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec zasluži 10.955,47 evrov, člana uprave Boštjan Rigler in Aleš Hojc dobita po 9.129 evrov bruto, član uprave za finance Žan Jan Oplotnik 7.531 evrov bruto, delavski direktor Alojz Ratajc pa 7.504 evrov bruto. Dars s skupno 1.148 zaposlenimi ni zajet v sistem plač javnega sektorja. Zanj tako ne velja uredba, po kateri je junija najbolje plačan direktor javnega sektorja strokovni direktor novomeške bolnišnice prejel 6.913 evrov bruto. 2008-12-10 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 387 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-dvignila-trosarine-za-bencin.html Gorivo dol, trošarine gor vlada, bencin, trošarine, cena, minister, finance, križanič, franc Vse lepo se enkrat konča. Če bodo cene bencina, dizla in kurilnega olja še naprej drastično padale, bo vlada dvignila trošarine in polnila proračunsko blagajno. S prilivi bo skušala rešiti finančno krizo. Cena bencina je drastično padla, zdaj pa bo vlada povišala trošarine. Vlada je na seji odločila, da bo trošarine za bencin in plinsko olje za pogonski namen spreminjala glede na razmere na trgu, je sporočil finančni minister Franc Križanič. Trošarine naj bi se spreminjale postopno, lahko tudi vsakih 14 dni, in sicer glede na cene naftnih derivatov. Pri bencinu naj bi bile višje za okoli 10, pri kurilnem olju pa štiri cente. Tako naj bi v proračun letno priteklo okoli 270 milijonov evrov, denar pa naj bi porabili tudi v boju zoper finančno krizo. Torej, če bo cena goriva še naprej hitro padala, se bodo trošarine zvišale. Če pa bo cena naftnih derivatov drastično zrasla, se bodo trošarine spet znižale na najnižjo možno raven. Dvig trošarin seveda pomeni dražje gorivo, ki se je v zadnjih mesecih zelo pocenilo. Še poleti je bil liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina čez evro, trenutno pa je 0,827 evra. Cene goriv se oblikujejo na vsakih 14 dni. Osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Več o tem na cekin.si ... 2008-12-10 Š.Z./Ž.K. 2 2 2 0 negative 388 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zeleznice-2-7-mio-za-bozicnice.html SŽ bodo ohranile varnostno spričevalo slovenske, železnice, vlak, vlaki, proga, proge, železničar, patrick, vlačič, tomaž, schara, božičnica, varnost Slovenske železnice izpolnjujejo pogoje za ohranitev varnostnega spričevala. Tako ne grozi situacija, ko železnice ne bi smele več opravljati prevozov. AŽP Agencija za železniški promet je že pred dnevi zaključila upravni postopek nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za dodelitev varnostnega spričevala za prevoznika in varnostno pooblastilo za upravljavca SŽ, v katerem je bilo ugotovljeno, da Slovenske železnice izpolnjujejo vse pogoje za ohranitev varnostnega spričevala in varnostnega pooblastila, so danes sporočili iz Slovenskih železnic. Prometni minister Patrik Vlačič je namreč včeraj dejal, da bi lahko prišlo tudi do odvzema varnostnega spričevala. Sem pa vlado že opozoril, da so se Slovenske železnice znašle v položaju, ko lahko pride tudi do odvzema varnostnega spričevala. To je zelo resna stvar in pomeni, da železnice ne bi več smele opravljati prevozov, je dejal Vlačič. Medtem pa se delavcem SŽ obetajo božičnice. Nekaj manj kot 8000 delavcev Slovenskih železnic bo namreč kljub velikim izgubam prejelo božičnico v višini 240 evrov neto. Delavci so delali dobro in prav je, da so nagrajeni, sporočajo iz SŽ. Prvi železničar Tomaž Schara bo delil božičnice. Slovenske železnice bodo za božičnice porabile nekaj manj kot 2,7 milijona evrov. Foto POP TV Na seji poslovodstva je bila z večino glasov sprejeta odločitev, da se približno 7750 zaposlenim skupine Slovenske železnice izplača božičnica v višini 348,03 evra bruto, kar je približno 240 evrov neto. Do božičnice pa ni upravičenih približno 250 vodstvenih delavcev, ki so zaposleni na vseh štirih nivojih vodenja, torej vse do najnižjega nivoja vodenja. Poslovodstvo je odločitev sprejelo v skladu s kriteriji, sprejetimi na podlagi kolektivne pogodbe, in ugotovljenih povečanih transportnih prihodkov v primerjavi s preteklim letom, ki so jih ustvarile Slovenske železnice . Prihodke so ustvarili kljub oteženim pogojem poslovanja, ki vključujejo zahtevne pogoje dela zaradi letos intenzivnejših del pri prepotrebni modernizaciji železniške infrastrukture pod prometom, kar je zahtevalo dodatne napore pri izvajanju dejavnosti tovornega in potniškega prometa . 2008-12-12 Š.Z./T.Š. 3 3 3 0 neutral 389 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/z-javnimi-deli-proti-brezposelnosti.html Z javnimi deli proti brezposelnosti? svetlik, minister, delo, za, družino, sociala, socialne, zadeve, delavec, brezposelnost, podjetje, delovni, čas, delodajalec, država, pomoč, finančna, kriza Oktobra in novembra je bilo v Sloveniji že 4000 več brezposelnih. V letu 2009 naj bi se na zavod za zaposlovanje prijavilo več kot 16.000 oseb. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je spregovoril o ukrepih za ohranjanje delovnih mest v zaostrenih pogojih finančne krize in o programu dela v letu 2009. V sodelovanju z drugimi ministrstvi pripravljajo ukrepe za sofinanciranje delovnega časa v podjetjih, kjer bi sicer odpuščali, je dejal. Poudaril je, da se finančna kriza že čuti tudi pri nas, saj se ustavlja zaposlovanje, oktobra in novembra pa je bilo že 4000 več brezposelnih . Napovedi niso obetavne, število brezposelnih se bo povečevalo. Na zavodu za zaposlovanje namreč ocenjujejo, da se bo v letu 2009 število brezposelnih povečalo za več kot 16.000 oseb, glede na sedanjih 61.000, je opozoril. Kvota za zaposlovanje tuje delovne sile se bo v letu 2009 znižala za četrtino, ocenjuje minister Ivan Svetlik. Slovensko gospodarstvo v razmerah globalne finančne krize od države prednostno potrebuje oživitev finančnega sistema in zagotovitev likvidnosti v realnem sektorju. Iz nabora ukrepov, ki bi takoj razbremenila gospodarstvo, pa podjetja dajejo prednost znižanju stroškov dela, ki bi imelo takojšen učinek na poslovanje. Vsi ukrepi za ohranjanje delovnih mest in za spodbujanje delodajalcev pri zaposlovanju bodo po ministrovih besedah kmalu objavljeni, pri skrajšanju delovnega časa pa računajo na dogovor s socialnimi partnerji. Skrajšanje delovnega časa na 36 ur na teden je stvar dogovora med sindikati in delodajalci, pri skrajšanju na 32 ur pa bi država priskočila na pomoč s pokrivanjem prispevkov za pokojninsko blagajno, je obljubil. V tem okviru na ministrstvu razmišljajo o dodatnem programu javnih del in ohranjanju delovnih mest s poudarkom na zaposlovanju za določen čas, kar je tudi stvar dogovora socialnih partnerjev . Kot pravi, je v tem času prihajajoče recesije treba obdržati ravnotežje med fleksibilnostjo in varnostjo delovnih mest . Pripravili smo tudi predlog normativnega dela ministrstva za prihodnje leto, ki ga bomo predložili vladi, je dejal minister. Največ odpuščanj v gradbeništvu in avtomobilski industriji Dodal je, da program obsega spremembe nekaterih zakonov, predvsem pa je treba po njegovem dopolniti zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in o štipendiranju. Zakon o socialnem varstvu se bo po Svetlikovih besedah razdelil na dva dela, in sicer na Zakon o socialno varstveni dejavnosti ter na Zakon o denarni socialni pomoči. Novi minister Ivan Svetlik je predstavil ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Finančna kriza naj bi prizadela različne panoge, med njimi tudi avtomobilsko industrijo. Na fotografiji je delavec v novomeškem Revozu. Foto POP TV Minister Ivan Svetlik ne izključuje predlogov ministrstva, ki bi šli v smeri povečanja denarja v pokojninsko blagajno in podaljševanje delovne dobe. Po njegovih besedah si vsekakor želijo vzdržnost pokojninskega sistema na dolgi rok . Direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš je pri tem izpostavil tudi pripravo novega zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo urejal uveljavljanje pravic na eni točki. Gre za to, da se v okviru centrov za socialno delo uveljavljajo vsi ključni transferji. To bo v prihajajoči finančni krizi zagotavljalo hitrejšo pot do izplačil, hkrati bo omililo tudi socialno stisko posameznika, družine, je prepričan. V zvezi z grozečo brezposelnostjo je omenil, da se v Sloveniji od septembra sicer kaže rahlo naraščanje brezposelnosti, ki pa je še vedno pod lansko ravnijo. Kot pravi, napovedi kažejo, da bodo odpuščali najprej v gradbeništvu in avtomobilski industriji, medtem ko bo več povpraševanja po delavcih v storitvenih dejavnostih. Minister Svetlik je nato skupaj z generalnimi direktorji direktoratov izpostavil tudi potrebo po vnovični oceni življenjskih stroškov, da bi glede na nove okoliščine oziroma na prihajajočo finančno krizo na novo določili minimalno plačo in denarne pomoči. Ocenjujemo, da je v zadnjih letih prišlo do strukturnih sprememb pri ocenah ministrstva glede življenjskih stroškov, zato je potrebna vnovična ocena teh izdatkov, je še opozoril. 2008-12-12 STA / Š.Z. 2 2 2 0 negative 390 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/za-malo-denarja-na-drage-pocitnice.html Za malo denarja na drage počitnice islandija, kriza, počitnice, valuta Zaradi svetovne finančne krize je marsikatera nekoč zelo draga turistična destinacija veliko cenejša. Ena od takšnih dežel je tudi vulkanski otok Islandija. 2008-12-13 Eva Trček 5 4 4.5 0.707 positive 391 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ena-od-najvecjih-financnih-prevar-v-zgodovini.html Ena od največjih finančnih prevar v zgodovini madoff, finančna, prevara, piramidni, sistem, vlaganja, piramida, denar, dolar, ponzi, vlaganje, vlagatelj Znani borzni posrednik je izvedel eno od največjih prevar v ameriški zgodovini. Vlagatelji, ki so vlagali v njegov posel, so skupaj izgubili okrog 50 milijard dolarjev. Gre za znano finančno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, največjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreč sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoč ljudi je v njegov fond vložilo več milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomočjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoč dolarjev na dan. Finančna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, je ena od največjih v zgodovini, poroča tiskovna agencija Reuters. Vsak dan se pojavljajo nove in nove žrtve njegovega piramidnega sistema, v katerem je izpuhtelo v zrak okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreč v svojo tako imenovano Ponzi shemo privlekel številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje. Med njimi so bili tudi lastnik newyorškega bejzbolskega moštva Mets Fred Wilpon, nekdanji lastnik ameriških nogometašev Philadelphia Eagles Norman Braman, francoska banka BNP, tokijska Nomura Holding Inc. in še vrsta drugih. Največjo izgubo so utrpeli trije ameriški fondi, ki naj bi od zasebnih vlagateljev zbirali denar in ga vlagali v Madoffov posel, za katerega so bili prepričani, da jim bo prinesel bogato pokojnino, v resnici pa so ostali brez stotin milijonov dolarjev. Madoff je bil cenjen borzni posrednik in tudi nekdanji predsednik elektronske borze Nasdaq. Madoff je bil sicer eden od najbolj uglednih borznih posrednikov z Wall Streeta, ki je imel imidž sposobnega poslovneža in je mnogim že pomagal obogateti. Kjer koli se je obračal denar, se je pojavilo tudi njegovo ime, zaradi česar je dobil vzdevek proizvajalec denarja . Tokrat pa denarja ni proizvedel, ampak ga je pognal v zrak. Deloval je namreč po načelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplačeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli več ne bodo videli. Madoffu grozi 20 let zaporne kazni, kjer bo premišljeval o svojih napakah, in denarna kazen v višini 5 milijonov dolarjev. 2008-12-14 B.S. 1 1 1 0 negative 392 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/fed-znizala-obrestno-mero.html Fed znižala obrestno mero fed, banka, centralna, obrestna, mera, denar, posojilo Ameriška centralna banka je znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka. Ameriška centralna banka Federal Reserve Fed je v torek po dvodnevnem zasedanju Odbora za odprti trg FOMC znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka. Diskontna obrestna mera se je znižala za 0,75 odstotne točke, na 0,5 odstotka. Fed je znižala obrestno mero. Odločitev odbora je bila soglasna, obenem pa so člani odbora opozorili, da so se od zadnjega zasedanja pogoji na trgu dela poslabšali, zmanjšala se je potrošniška poraba, prav tako poslovne investicije in industrijska proizvodnja. Finančni trgi ostajajo napeti, kreditni pogoji pa slabi. Gospodarska slika se je poslabšala, vendar pa so inflacijski pritiski močno popustili. Člani odbora zaradi padanja cen energije in šibkega gospodarstva pričakujejo, da bodo inflacijski pritiski še bolj popustili. Ključna obrestna mera je sedaj najnižja odkar jo je FOMC začel leta 1990 objavljati in borze so odločitev pospremile z navdušenjem, čeprav gre za zadnji tovrstni ukrep, v smislu sredstva za vzpodbujanje gospodarske rasti. Borzni indeks Dow Jones je tik pred odločitvijo FOMC porasel za 120 točk, do konca trgovalnega dne pa skupaj kar za 360 točk. Opozorilo odbora napoveduje, da bo ameriška centralna banka Fed uporabila vsa razpoložljiva orodja za promocijo trajne ekonomske rasti in ohranitev cenovne stabilnosti. Gospodarski pogoji bodo nekaj časa zahtevali izjemno nizke obrestne mere. Fed se bo v prihodnje posvetil podpori delovanja finančnih trgov in stimulaciji gospodarstva z različnimi ukrepi. V naslednjih četrtletjih naj bi Fed z nakupom velike količine dolga in vrednostnih papirjev na temelju hipotek podprl hipotekarni in nepremičninski trg. Fed prav tako razmišlja o morebitnih koristih odkupovanja dolgoročnih vrednostnih papirjev finančnega ministrstva. 2008-12-16 STA 4 3 3 3 3 4 3.333 0.516 neutral 393 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-in-lahovnik-o-resevanju-gospodarstva.html Pahor in Lahovnik o reševanju gospodarstva pahor, lahovnik, finančna, kriza, podjetja Premier Pahor in gospodarski minister Lahovnik želita podpreti zdravi del gospodarstva in pomagati podjetjem v težavah. Podpirata dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Vlada bo med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov krize vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni obrti in malemu podjetništvu, sta danes zagotovila predsednik vlade Borut Pahor in gospodarski minister Matej Lahovnik. Izpostavila sta dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Da bi v trenutni krizi pomagali obrti in malemu podjetništvu, bi morala država po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Miroslava Kluna predvsem dokapitalizirati Slovenski podjetniški sklad in mu zagotoviti dodatna nepovratna sredstva za naložbe v tehnološki razvoj malih pa tudi srednjih podjetij. Klun je poleg tega gostoma na današnji skupščini OZS še predlagal, naj država zagotovi poravnavo vseh svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del v roku 30 dni, naj skrajša roke za vračilo preplačanega DDV na deset dni ter zviša investicijsko in razvojno olajšavo že za leto 2008. Vlada se po Pahorjevih besedah strinja s prvim in drugim ukrepom, pri tretjem pa ima vsaj za zdaj nekoliko drugačen pogled. Vlada bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize sprejela v petek, še pred tem pa jih bosta obravnavala ekonomsko-socialni svet v sredo in strateški gospodarski svet v četrtek. Poleg tega jih bo vsaj če je to potrebno v luči izredne seje DZ preučila tudi s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Odnos do malih podjetij Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Kot je navzočim na skupščini zagotovil Lahovnik, bo vlada pri pripravi ukrepov sledila listini Evropske komisije o malih podjetjih, ki daje usmeritve, kakšen naj bo odnos ekonomskih politik do malih in srednjih podjetij. Ob tem je kot ključnega izpostavil dostop do virov financiranja, zato so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili predlog za dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada. To se nam zdi najbolj ključno, je Lahovnik potrdil Klunovim besedam in poudaril potrebo po sodelovanju Slovenskega podjetniškega sklada s SID banko. Subvencioniranje obrestne mere nam namreč nič ne koristi, če na trgu ni dosegljivih kreditov, je dejal. Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Mnogi dobavitelji in izvajalci nas opozarjajo, da je to velik problem v sedanjem položaju, se je strinjal. Sam tudi ne vidi ovir za dvig praga pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer se upoštevajo normativni stroški, na 100.000 evrov. Prav tako je obljubil dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednjih podjetij. Reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube bodo po Lahovnikovih izračunih v letu 2009 precej obremenili državni proračun in povzročili za približno 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, nam ostane za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal. Predlogi so različni, vlada pa bo pri pripravi ukrepov upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi, je dejal. Razbremenitev plač Delodajalci bodo poleg tega z letom 2009 razbremenjeni plačila davka na izplačane plače, kar predstavlja približno 200 milijonov evrov, 50 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega učinka pa bo prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko, je še spomnil Lahovnik. Vlada si želi podpreti zdravi del gospodarstva, želi pomagati tistim, ki so se znašli v težavah in imajo dovolj razvojnega potenciala, je dejal Pahor in dodal, da čutijo dolžnost do davkoplačevalcev, da v vrečo brez dna denarja ne bi metali . Tu gre za tista podjetja, za katera lahko z gotovostjo ocenijo, da nimajo perspektive kljub morebitni državni pomoči, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da bo država pomagala tistim, ki bodo zaradi tega izgubili službe, in navedel, da ustrezne ukrepe pripravljajo na ministrstvu za delo. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Gre za neko precej izvirno zamisel Slovenije v tem smislu, da povabimo za okroglo mizo vse relevantne sogovornike delodajalce, delojemalce, predstavnike mladih, starejših, nevladnih organizacij, univerze in akademije znanosti in da ta dialog traja vse do časa, ko bomo lahko vsi skupaj brez dvoma ugotovili, da se je čas gospodarske negotovosti iztekel, je poudaril. Kot je navedel, gre za to, da bodo poskušali preko vseh teh dialogov s socialnimi partnerji in drugimi priti do novega razvojnega soglasja v Sloveniji. 2008-12-16 STA / D.Š. 4 4 4 0 positive 394 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/london-preplavili-evropejci.html London preplavili Evropejci anglija, nakupi, božič, finančna, kriza Finančno krizo na svoji koži občutijo londonski trgovci. Številni so se na predpraznične nakupe v London odpravili zato, ker funtu vztrajno pada vrednost. 2008-12-17 Brane Kastelic 3 3 4 2 3 2 2.833 0.753 neutral 395 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/srot-zlorablja-mercator.html Šrot zlorablja Mercator? mercator, prodaja, šrot, soršak, pivovarna, laško Na podlagi analize ekonomistov naj bi prvi pivovar Boško Šrot zlorabljal Mercator pri prodaji pijač. Zaradi tega Šrotu grozi obvezna prodaja Mercatorja in globa. Po poročanju današnje izdaje Financ prvi pivovar Boško Šrot lastništvo Mercatorja zlorablja pri grosistični prodaji pijač. To naj bi bi bilo razvidno iz analize ekonomista Aljoše Feldina in Saša Polanca. Šrotu naj bi tudi grozila obvezna prodaja Mercatorja in globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa. Šrot je večkrat zatrdi, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Družbe okoli Laškega dobavijo 77,55 odstotka vseh pijač, ki jih proda Mercator. Mercator pa je lani obvladoval 64,3-odstotni delež na grosističnem trgu pijač v delež so sicer vključene tudi pijače, ki jih Mercator naprej proda gostincem, ker v Laškem podatkov niso ločili. To pomeni, da se je od lani skupaj 151 milijonov evrov vrednega slovenskega grosističnega trga pijač za dobrih 97 milijonov evrov prodalo prek Mercatorja, od tega za 75,33 milijona evrov pijač, ki so nastale v okviru Laškega, menijo v Financah. V Pivovarni Laško analize za zdaj ne komentirajo. Analiza prodaje Mercatorja Varuh konkurence Jani Soršak še ni izpostavil, kdaj bo Laščanom izdal odločbo o kršitvi vertikalne integracije v Mercatorju oziroma kdaj jim bo uradno sporočil, da jih je ujel pri zlorabljanju lastništva Mercatorja. Po nekaterih informacijah naj bi bil dokument o kršitvah že pripravljen. Feldin in Polanec naj bi kmalu začela tudi analizo trga pri prodaji na drobno, tudi ta pa naj bi bila, če bo tako želel Urad za varstvo konkurence UVK, vključena v odločbo. Po odločbi bo sledil pritožbeni postopek, nato pa končna odločba. Podoben postopek, sicer o kartelnem dogovarjanju, je pri elektrodistributerjih trajal nekaj mesecev, so še poudarili v Financah. Kdo bo prodal Mercator? Foto Dare Čekeliš Poleg globe, ki znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov skupine, lahko UVK Šrotu po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence naloži tudi obvezno odprodajo Mercatorja. Ob tem bi urad postavil tudi rok za prodajo, ki pa javno ne bi bil znan, da ne bi slabšal položaja pri prodaji. Po evropski praksi sodeč, pa bi urad čakal največ leto dni. Nato bi sporni delež prodajal sam. Če torej Šrotu v letu dni po odločbi UVK ne bi uspelo prodati Mercatorja, bi vodenje postopka za prodajo prevzel urad. Ta bi lahko ponudbe zainteresiranih kupcev zbral neposredno ali pa Šrotov delež ponudil na dražbi. Boško Šrot je že v začetku novembra napovedal, da bo Mercator prodal. Objavljeno pa je že bilo, da lahko potencialni kupci dokumentacijo za nakup Mercatorja dvignejo od 9. januarja prihodnje leto. Kot je znano, je tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotovila, da različne Šrotove družbe obvladujejo Mercator mimo prevzemne zakonodaje. Pred dobrim tednom jim je Agencija naložila skupaj 670 tisoč evrov globe. Do znižanja lastništva v Mercatorju pod 25 odstotkov ali prevzema najboljšega soseda pa Šrotove družbe tudi ne morejo uveljavljati glasovalnih pravic v njem. Finančna kriza ni razlog Šrot je ob tem zatrdil, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Po njegovem prepričanju je šlo pri odločitvah urada za škandalozne in povsem politične odločitve brez pravih pravnih podlag na škodo družbe. Pivovarna bo še naprej vodila pravne postopke tudi na ravni EU, s katerimi bo po Šrotovih besedah dokazala, da je bila povezava med Mercatorjem in Pivovarno Laško skladna z zakonodajo. Prvi mož Laškega in posredni lastnik družbe Infond Holding, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško in lastnik 23 odstotkov Mercatorja, je napovedal tudi odškodninsko tožbo zoper državo. 2008-12-17 D.Š. 2 2 2 0 negative 396 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/razliko-v-placi-bi-krila-drzava.html Vlada na pomoč gospodarstvu plača, finančna, kriza, subvencija, vlada, sklep, država Vlada je sklenila, da bo na pomoč slovenskim podjetjem v krizi priskočila tako, da bo subvencionirala plače za skrajšan polni delovni čas. O sklepu bo odločal še parlament. Zaradi vedno slabšega položaja mednarodnega gospodarstva in financ, kar vpliva tudi na poslovanje podjetij v Sloveniji, se je vlada odločila za pomoč podjetjem v krizi. Tako je vlada sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Država bo pomagala podjetjem v težavah. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. Tako želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vlada je sicer na današnji seji sprejela paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize, skupaj z že doslej sprejetimi ukrepi vrednih približno 800 milijonov evrov. O paketu ukrepov pa bo na izredni seji v ponedeljek razpravljal državni zbor. Za izvedbo ukrepov ima vlada približno dober odstotek bruto domačega proizvoda prostora. Žal več prostora ni, je dejal minister Mitja Gaspari. Zato je pozval k izraziti previdnosti in skromnosti pri izražanju želja in predlogov, kaj bi morala država storiti. Prihodnja gospodarska aktivnost in drugi kazalci narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju. Mitja Gaspari Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v paket ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Gaspari je napovedal tudi veliko poenostavitev davčnega postopka. Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za male podjetnike, ki jih predvideva predlog novele zakona o dohodnini. Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. Po besedah gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bo ministrstvo leta 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti, je dejal Lahovnik. 2008-12-18 M.K./STA 5 4 3 4 3 3 3.667 0.816 positive 397 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/chrysler-zapira-vrata-svojih-tovarn.html Chrysler zapira vrata svojih tovarn chrysler, avtomobilska, inustrija, zda, ameriška, avtomobil, tovarna, zaprtje, povpraševanje, finančna, pomoč, posojilo Chrysler, ameriški proizvajalec avtomobilov, ki je sicer skupaj z General Motors in Fordom zaprosil za finančno pomoč kongres, zapira svoje tovarne. Iz Chryslerja sporočajo, da morajo varčevati z denarjem, dokler ameriška vlada ne najde načina, kako pomagati avtomobilski industriji. Zato bodo vrata 30 tovarn zaprli za najmanj mesec dni. Ponudbo morajo namreč uskladiti z vse manjšim povpraševanjem, do katerega so pripeljali predvsem nemogoči pogoji najemanja posojil. Ali se bodo tovarne po mesecu spet odprle, ostaja vprašanje. Zagotovo pa se delavci v službo ne bodo vrnili vse do 19. januarja, sporočajo iz Chryslerja. Ukrep bo neposredno prizadel 46 tisoč zaposlenih, vplival bo pa tudi na številne druge, ki so odvisni od avtomobilske industrije. Chrysler se je zaradi varčevalnih ukrepov odločil, da za mesec dni zapre vrata 30 tovarn. Težave tudi drugje Že prejšnji teden je drastične ukrepe sprejel tudi General Motors, ki se je odločil, da svojo severnoameriško proizvodnjo zmanjša za 30 odstotkov. Chrysler, Ford in General Motors so sicer ameriško vlado že dvakrat poprosili za finančno pomoč, vendar pa v senatu glede tega niso bili enotni. Predstavniški dom kongresa je predlog o 14 milijardah pomoči potrdil, a ga je senat zavrnil. Republikanci namreč želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest. 2008-12-18 B.S. 1 2 1.5 0.707 negative 398 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kad-bo-zacasno-vodil-jamnik.html Kad bo začasno vodil Jamnik kad, predsednik, uprava, skupščina, borut, jamnik, uroš, rožič Kad ima novega začasnega predsednika uprave. Rožiča je nasledil novi stari predsednik Borut Jamnik. Skupščina Kad pa je ob tem znižala tudi sejnine. Novi stari predsednik uprave Kad Skupščina Kapitalske družbe Kad je danes sprejela sklep o sporazumnem prenehanju začasnega mandata predsedniku uprave Urošu Rožiču, na njegovo mesto pa imenovala Boruta Jamnika, a le začasno. Jamnik, ki je na položaju predsednika Kada že bil od oktobra 2003 do marca 2005, bo na položaju do imenovanja rednega predsednika uprave oziroma najdlje do 18. decembra 2009. Ob tem je skupščina nadzornemu svetu naložila, da še letos začne s postopkom imenovanja predsednika uprave z javnim razpisom. Skupščina je začasno imenovala še člana uprave Stojana Nikoliča, druga članica uprave pa ostaja Helena Bešter, so sporočili iz Kada. Rožiču je sporazumno prenehal mandat. Pred sejo skupščine je potekala tudi seja nadzornega sveta, na kateri so člani za predsednika nadzornega sveta imenovali Boštjana Averja, za njegovega namestnika pa Cirila Pucka. Skupščina Kad je sprejela tudi sklep o znižanju sejnin za udeležbo na seji skupščine in seji nadzornega sveta. Za oba organa po novem sejnina znaša za predsednika 367,20 evrov bruto, namesto dosedanjih 1.072,50 evra bruto, za člane pa 262,29 evra bruto, namesto 825 evrov bruto. 2008-12-18 T.Š. 4 3 3.5 0.707 neutral 399 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/glavni-ukrep-vlade-bo-znizanje-prispevkov.html 'Za krizo sta kriva pogoltnost in špekulacije' vlada, paket, gospodarstvo, razbremenitev, ess, ukrep Vlada je predstavila ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Sindikati pravijo, da za krizo niso krivi delavci in zavračajo krčenje delavskih pravic. Minister za razvoj Mitja Gaspari Vlada je na sredini seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila nabor ukrepov delodajalcem in delojemalcem. Kot je po seji pojasnil minister za razvoj Mitja Gaspari, so najpomembnejši ukrepi usmerjeni v preživetje izvoznega gospodarstva in ohranitev konkurenčnosti na tujih trgih, kot sta Rusija in države bivše Jugoslavije. Za to bi vlada sprejela še dodatne ukrepe prek Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka. Gre predvsem za refinanciranje izvoznih poslov in zavarovanje pred tveganji na tujih trgih. Sindikati pa so opozorili, da za krizo niso krivi delavci, temveč pogoltnost in špekulacije na borznih trgih. Zato reševanje krize ne sme biti izgovor za krčenje delavskih pravic. Tako bi s krčenjem pravic reševali le posledice, ne pa vzroke krize. Kot je povedal Semolič na današnji novinarski konferenci sindikatov, bi bilo treba prispevno stopnjo za pokojninsko blagajno znižati selektivno, torej le tistim podjetjem, ki to potrebujejo. Znižanje prispevkov za pokojnine šele februarja Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil. Dušan Semolič Kot najbolj direktno likvidnostno pomoč podjetjem pa bo vlada začasno znižala prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Primanjkljaj, ki bo zaradi tega nastal, pa bo država pokrila iz proračuna. Ta ukrep naj bi zaživel februarja. Vlada namerava aktivno poseči tudi na področju zaposlovalne politike. Tu namerava vlada, po besedah Gasparija, okrepiti dinamiko porabe kohezijskih in proračunskih sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja. Sem štejejo tudi ukrepi za doizobraževanje in prekvalificiranje. Primanjkljaj bo zaradi ukrepov narasel na 2,8 odstotka BDP Vrednost ukrepov znaša približno en odstotek BDP. Skupaj z ukinitvijo davka na izplačane plače in znižanje davčnih stopenj pri davku na dobiček pravnih oseb pa se teža ukrepov giblje okoli dveh odstotkov BDP, je povedal Gaspari. Po izračunih ministrstva za finance bi tako skupni primanjkljaj v letu 2009 znašal 2,8 odstotka BDP, kar je blizu maastrichtskega merila treh odstotkov. GZS si želi ukrepe že s prvim januarjem Po seji ESS je Gaspari povedal, da so soglasje dosegli na določenih področjih, na drugih pa ne. Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni, je dejal Gaspari. Ker nihče ne ve, kako se bo kriza nadaljevala, mora država, po njegovem mnenju, ohraniti nekaj manevrskega prostora za naprej. Predsednik Združenja delodajalcev Borut Meh Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po seji dejal, da je za sindikate najpomembnejše vprašanje nelikvidnost gospodarstva, ker je praktično blokiran bančni sistem. Sindikati pa so občutljivi na predloge, ki zadevajo prispevke delodajalcev za pokojninsko blagajno, je opozoril. Tudi zato, ker je to edina blagajna, ki kljub krizi dobro funkcionira. Neselektivno znižanje prispevkov podjetjem, ki tega ne potrebujejo, bi pomenilo, da bi se ta sredstva odlivala v dobičke. Predsednik združenja delodajalcev Borut Meh pa je ocenil, da je seja pokazala, da se vsi socialni partnerji zavedajo nujnosti ukrepov. Čeprav povsem enotnega pogleda ni možno pričakovati, meni, da je to prava pot. Kot pomembne je ocenil ukrepe, ki znižujejo prispevke za socialno varnost. Direktor GZS Samo Hribar Milič je kot ključno izpostavil zagotovitev likvidnosti gospodarstva. Zaradi pomanjkanja likvidnosti saj državi na mednarodnih finančnih trgih ni uspelo dobiti dovolj sredstev, da bi jo lahko zagotovila na davčnem in delovnopravnem področju bi bilo treba ukrepati že s 1. januarjem. Hribar Milič meni, da je to realno izvedljivo. Vlada bo o ukrepih razpravljala danes O ukrepih poteka razprava na strateškem gospodarskem svetu, popoldne pa jih bo obravnavala vlada. O ukrepih, ki bi zahtevali poseg v zakon, se bo razprava sicer še nadaljevala, tisti, ki pa se lahko rešijo z uredbami, pa bodo predvidoma sprejeti že danes. O znižanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko blagajno bodo tako nadaljevali razpravo v petek na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Sindikati svarijo pred krčenjem delavskih pravic Predsednik ZSSS Dušan Semolič Foto POP TV Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci povedal, da vsi ukrepi, ki se pripravljajo, ne bodo dali rezultata, če ne bo država ustvarila pogojev, da bo bančni sistem funkcioniral. Že sprejeti ukrepi države na tem področju namreč ne delujejo, saj banke še vedno ne kreditirajo gospodarstva, podjetja pa se znašajo v likvidnostnih težavah. Dokler ne bo funkcioniral bančni sistem, se bo kriza poglabljala, noben naskok na delavske pravice je ne bo rešil, meni Semolič. Opozoril je tudi na pomanjkanje vladnih ukrepov. Sprašuje se, kaj bo vlada storila pri tistih podjetjih, ki so v krizi in v katerih je lastnik. Na primer v Elanu, Industriji usnja Vrhnika ... Ključni problem teh podjetij je dobro vodstvo in nadzorni sveti. Bolj kot kapital potrebujemo znanje in sposoben menedžment, pravi. Generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Slavko Pungeršič je povedal, da so sindikati predlagali nekatere kratkoročne ukrepe. V podjetjih, kjer so skrajšali delovni čas iz 40-urnega na 36-urnega, bi država lahko subvencionirala manjko ur, da bi delavci še vedno prejemali isto neto plačo. Sprašujejo se tudi, kje so ukrepi za zmanjševanje javne porabe. V nekaterih ukrepih pa so si z delodajalci enotni, je še povedal Pungeršič. 2008-12-18 P.J./STA 2 1 1.5 0.707 negative 400 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/bush-isce-resitev.html 17 milijard za ameriško avtomobilsko industrijo bush, avtomobil, panoga, pomoč, denar, trg, stečaj, amerika Potem ko so trije vodilni možje ameriške avtomobilske industrije kongres dvakrat prosili za pomoč, jo je vlada zdaj končno odobrila. Iz Bele hiše so tako sporočili, da bodo reševanju krize namenili skupaj 17,4 milijarde dolarjev. 13,4 milijarde bodo Ford, General motors in Chrysler dobili že ta in naslednji mesec. V primeru, da družbe do 31. marca ne bodo v zelenih številkah, namerava vlada posojila odpoklicati. Pri tem se morajo trije proizvajalci avtomobilov zavezati tudi, da bodo omejili bonitete za direktorje in podobne ugodnosti, vlada pa bo ohranila pooblastilo, da blokira vse transakcije nad sto milijoni dolarjev. Trem družbam bo vlada namenila 17 milijard posojil. Ameriški predsednik George Bush, ki je sicer včeraj izrazil zaskrbljenost nad trenutno situacijo v avtomobilski industriji, je ob tem dejal, da so posojila namenjena obdobju, v katerem naj bi družbe sestavile načrt za nadaljnje poslovanje. Po njegovem mnenju bi njihov propad pahnil ekonomijo še globlje v recesijo. Američani hočejo, da se avtomobilske družbe izvlečejo iz krize, in prav tako tudi jaz. Bela hiša sicer pričakuje, da bosta Chrysler in General Motors za denar zaprosila takoj. 2008-12-19 Reuters / N.S./B.S. 2 2 3 3 3 2 2.5 0.548 neutral 401 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-prihaja-tudi-v-slovenijo.html Kriza prihaja tudi v Slovenijo vlada, ukrep, reševanje, kriza, ess, sava, sindikat, gospodarska, rast Finančna kriza širi svoje lovke tudi v Slovenijo. Podjetja napovedujejo racionalizacijo, gospodarska rast pa se bo predvidoma zmanjšala. Bodo vladni ukrepi učinkoviti? Družba Poslovne skupine Sava se tako zaradi krize že srečuje z zaostrenimi pogoji poslovanja in se osredotoča na racionalizacijo in inovacije ter zmanjšanje investicij. Predsednik uprave Janez Bohorič je priznal, da v krizi ne bo nobenemu prizanešeno in da se bo v Poslovni skupini Sava kriza najverjetneje najbolj odražala na področju gumenih izdelkov in pri investicijskem podjetju. Spremembe se kažejo tudi na področju turizma, saj upada število gostov iz ZDA in Velike Britanije, ki so za Bled po sedanji strukturi gostov zelo pomembni. Zato se bo treba osredotočiti na povečanje števila trgov. Na seji nadzornega sveta Save so bili sprejeti tudi že nekateri drugi konkretni ukrepi za spopad s krizo. Tako so se odločili, da bodo prihodnje leto izvedli samo tiste od načrtovanih investicij, ki so nujno potrebne, z drugimi pa bodo počakali. To pomeni, da bodo investirali največ 15 milijonov evrov, kar predstavlja le tretjino sredstev, ki so bila za investicije namenjena v minulih letih. Pred nami eno od najslabših let? Eno od ključnih makroekonomskih tveganj v letu 2009 je po mnenju Boštjana Vasleta predvidena rast plač, ki bodo skupno rasle hitreje od produktivnosti. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos dosegle 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oziroma dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Boštjan Vasle napoveduje eno od najslabših let od leta 1985. Foto Kanal A Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985, je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil. DZ bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize obravnaval na izredni seji v ponedeljek, ki je bila sicer sklicana na zahtevo opozicijskih poslanskih skupin SDS, SLS in SNS, ki so želele razpravljati o po njihovem mnenju prepočasnem ukrepanju vlade v izogib ter za blažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Za Slovenijo bo leto 2009 eno od najslabših po osamosvojitvi, če izvzamemo tranzicijsko šok, je menil Vasle. Po panogah sta najbolj prizadeta industrija in gradbeništvo, obe panogi naj bi v letu 2009 po prenovljeni jesenski napovedi dosegli negativno realno rast, in sicer naj bi industrija nazadovala za 0,3 odstotka, gradbeništvo pa za 5,5 odstotka. Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. Ukrepi vlade Vlada je sicer včeraj sprejela ukrepe, s katerimi želi ohraniti konkurenčnost in delovna mesta. Tako je sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. S tem želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva in spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. ESS Nekateri pričakovali več Sindikati so od vlade pričakovali več. Foto Damjan Žibert Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča gredo predstavljeni ukrepi v pravo smer. Po predlogu zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 in subvenciji za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa bodo delodajalci v primerih, ko so prisiljeni skrajšati delovni čas s 40 na 36 ur, prejeli subvencije v višini najmanj 60 evrov na delavca. Mi predlagamo zvišanje tega zneska, da bi dobili večje jamstvo, da ne bo prišlo do odpuščanj v podjetjih, je dejal Semolič. Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji, na primer da podjetje ne odpušča delavcev in ne izplačuje nagrad, je povedal Semolič. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je vlada upoštevala pripombe sindikatov in med ukrepe ni uvrstila sprva predlaganega subvencioniranja socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci. SDS za spremembo zakonov Tudi v SDS mislijo, da paket ukrepov še zdaleč ni zadosten. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je še dejal, da so zelo razočarani, da se vlada ni pozitivno opredelila do predlogov prejšnje vlade in da jih zagovarja tudi SDS. Tu gre za ponovno uvedbo davčne olajšave za investicije v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, povečanje davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znižanje davka na dohodek pravnih oseb. Ker so prepričani, da vladni ukrepi niso dovolj, so se v SDS odločili, da v DZ vložijo predlog sprememb treh zakonov zakona o dohodnini, o izvrševanju proračunov RS za leti 2008 in 2009 ter zakona o davku na dodano vrednost. Sprememba zadnjega predvideva skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Na 10 dni bi se rok skrajšal tudi tistim zavezancem, ki zaradi pretežnega izvoza blaga oziroma dobav znotraj EU v zaporednih obračunih DDV izkazujejo presežek DDV in imajo v veljavni ureditvi ta rok določen na 30 dni. Vizjak je povedal, da v SDS niso zadovoljni z ukrepi. Foto Dare Čekeliš Pri zakonu o izvrševanju proračuna predlagajo skrajšanje plačilnih rokov neposrednih proračunskih uporabnikov. Za obveznosti za investicijske odhodke naj bi se plačilni rok skrajšal s 60 na 15 dni, za vse druge obveznosti pa se skrajša s 30 na 15 dni. To bi po Vizjakovih besedah vplivalo tudi na plačilno disciplino cele verige podizvajalcev. Ena od poglavitnih rešitev predloga novele zakona o dohodnini pa je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca z naslova opravljanja dejavnosti z 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlagajo tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da pa lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. V SDS predlagajo, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposlujejo delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca. Nezadovoljni delodajalci Združenje delodajalcev Slovenije ZDS prav tako ocenjuje, da vladni predlogi ukrepov za ublažitev posledic finančne in gospodarske krize niso zadostni odgovor na razmere na trgu. V združenju pogrešajo ukrepe za povečanje likvidnosti, prav tako bi po njihovem mnenju moral biti večji poudarek namenjen ukrepom s področja trga dela. Po njihovem mnenju bo moral v najkrajšem možnem času slediti nabor ukrepov, ki bodo posegli tudi v obstoječo zakonodajo na delovnopravnem in davčnem področju, hkrati pa je nujno prestrukturiranje in zmanjšanje javnih izdatkov. ZDS meni, da bi bilo znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, ki ga podpira vseh pet delodajalskih organizacij, edini ukrep, ki bi bil transparenten, enostaven, nediskriminatoren do podjetij in ki bi lahko učinkoval že s 1. januarjem 2009. Glede vladnega predloga o subvencijah za krajšanje polnega delovnega časa v ZDS ocenjujejo, da je še nejasen, težko izvedljiv in nepredvidljiv. Zato bo ZDS ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki bo predlagatelj interventnega zakona o krajšanju polnega delovnega časa, še danes poslalo svoje pisne pripombe in dopolnitve. Med drugim v ZDS opozarjajo, da po vladnem predlogu ukrep subvencioniranja krajšanja polnega delovnega časa ne bo veljal za podjetja, kjer ni organiziran reprezentativni sindikat, takšnih podjetij pa je v Sloveniji prek 80 odstotkov. Opozarjajo tudi na to, da so subvencije vezane na dogovor s sindikatom, da delodajalec ne bo odpuščal iz poslovnega razloga in hkrati ne bo izplačeval dobička, kar ni v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, pogodbami o participaciji zaposlenih na dobičku in individualnimi pogodbami poslovodstva. 2008-12-19 STA / B.S. 2 2 2 0 negative 402 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drzavna-pomoc-za-place-ameriskih-direktorjev.html Državna pomoč za plače ameriških direktorjev? ameriško, podjetje, aig, finančna, kriza, ford, chrysler, gm, general, motors Ameriška finančna podjetja, ki so letos dobila pomoč od države, so lani svojim direktorjem izplačala 1,6 milijarde dolarjev v plačah, bonusih in drugih ugodnostih. Tako je vsaj pokazal izračun ameriške tiskovne agencije AP. Poleg plač vodilne osebnosti velikih ameriških finančnih podjetij dobivajo še vse mogoče ugodnosti, saj jim podjetja plačujejo za prevoze z zasebnimi letali, šoferje, varnostnike, članstva v zasebnih klubih in celo osebne finančne svetovalce. Rekorder po zaslužku v lanskem letu je predsednik Merrill Lynch John Thain, ki je odnesel domov 83 milijonov dolarjev, in to le za december 2007. Plače je bilo za 58.000, za podpis pogodbe 15 milijonov in za delniške opcije 68 milijonov dolarjev. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar z zasebnimi letali, kar je bila huda napaka. Drugič so prišli z avtomobili. Ameriška vlada je doslej 116 bankam dala skupaj 188 milijard dolarjev z odkupom deležev, povprečna plača z drugimi ugodnostmi za vodilne teh bank pa je bila lani 2,6 milijona dolarjev. Predsednik Goldman Sachsa Lloyd Blankfein je zaslužil 54 milijonov dolarjev, skupaj s štirimi vrhovnimi kolegi pa 242 milijonov dolarjev. Letos se bodo morali zadovoljiti le s plačo, ki znaša 600.000 dolarjev. Goldman Sachs se je uvrstil na borzo šele leta 1999 in od takrat v svoji lasti ni imel korporacijskih letal. Direktorji avtomobilskih podjetij Ford, Chrysler in General Motors so prišli prvič v kongres po denar s takšnimi letali, kar je bila huda napaka, drugič so prišli z avtomobili. Javnost se je zgražala, vendar pa podobnega zgražanja ni bilo pri bankah in drugih finančnih podjetjih, ki so iz proračuna dobila veliko več denarja, kot jih avtomobilska šele bodo. Kar šest največjih finančnih podjetij, ki so letos dobila denar od države, ima namreč zasebne flote letal. Zavarovalnica AIG, ki je dobila pomoč v višini 150 milijard dolarjev, ima sedem letal, vendar pa naj bi sedaj njihovo uporabo zelo zmanjšali, nekaj pa jih tudi prodali. Letala ima tudi pet bank, ki so dobila skupaj 120 milijard dolarjev. Banka Citigroup ima posebno hčerinsko družbo Citiflight, ki skrbi za direktorske prevoze s štirimi letali in enim helikopterjem. 2008-12-22 STA 1 1 2 2 2 2 1.667 0.516 negative 403 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/negotovo-v-novo-leto.html Negotovo v novo leto adria, mobil, finančna, kriza, trg, karavaning, prikolica, kamp V Adrii Mobil bodo novo leto začeli s 36-urnim delovnikom. Za prebroditev krize z odprtimi rokami pričakujejo tudi ukrepe vlade. Novomeška družba Adria Mobil bo z novim letom zaradi kriznih razmer na trgu in posledično zmanjšanja proizvodnje prešla na 36-urni delovnik. Hkrati bodo izvajali tudi druge ukrepe, kot so upokojitve in samozaposlovanje, vse z namenom, da se izognejo ugotavljanju velike večine presežnih delavcev, so sporočili iz družbe. Hkrati bodo v družbi v celoti upoštevali tudi ukrepe vlade o pomoči podjetjem za prebroditev krize in pričakujejo, da bodo ti sprejeti in veljavni čim prej. Evropski proizvajalci v panogi karavaninga se v pogojih gospodarske recesije soočajo z izredno zahtevnimi pogoji poslovanja. Čeprav podjetja danes aktivno prilagajamo in racionaliziramo svoje notranje procese ter obenem delujemo v smeri učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopa na naših trgih, pa bo v danih pogojih, brez odločnega in usklajenega ukrepanja ne le gospodarstva, ampak tudi vlade, bodoči gospodarski razvoj nepredvidljiv, so poudarili v družbi. Pričakujejo, da bo vlada z učinkovitimi ukrepi pristopila k finančni razbremenitvi gospodarskih subjektov, ohranjanju delovnih mest ter spodbudam nadaljnjega gospodarskega razvoja. Upadanju trga v panogi se sicer v Adrii Mobil prilagajajo na vseh področjih poslovanja, v proizvodnih zmogljivosti, racionalizaciji notranjih procesov in zaposlovanja, uvedbi krajšega delovnega časa ter dejavnostih pospeševanja prodaje in optimizacije produktov, so še navedli v Adrii Mobil. 2008-12-22 STA / I.A. 2 2 3 2 3 2 2.333 0.516 negative 404 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/s-predcasnimi-razprodajami-vabijo-kupce.html S predčasnimi razprodajami vabijo kupce trgovec, popust, razprodaja, znižanje, izdelek, trgovina, kupec Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov. 2008-12-22 Tanja Volmut 4 5 5 4 3 4.2 0.837 positive 405 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kriza-brez-primere.html 'Kriza brez primere' toyota, avtomobil, industrija, finančna, kriza, poslovanje, izguba Toyota bo prvič po letu 1941, odkar objavlja poslovne rezultate, beležila izgubo iz poslovanja. S krizo avtomobilske industrije pa se spopada tudi Slovenija. Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota v tekočem poslovnem letu pričakuje 1,19 milijarde evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je lani zabeležil 18 milijard evrov dobička iz poslovanja. Še vedno pa pričakuje čisti dobiček, a je napoved znižal s 4.364 milijard evrov na 397 milijona evrov. Podjetje se zaradi krize brez primere ne bo moglo izogniti izgubi iz poslovanja, je danes dejal predsednik Toyote Katsuaki Vatanabe. Šlo bo za prvo izgubo iz poslovanja po letu 1941, odkar Toyota objavlja poslovne rezultate. Toyota je sporočila, da bo beležila izgubo iz poslovanja. Toyota v tekočem poslovnem letu, ki se bo izteklo konec marca prihodnje leto, sicer pričakuje 171 milijard evrov prihodka, medtem ko je prej pričakovala 182 milijard evrov. Družba zaradi spremenljivih razmer, tako Vatanabe, ne more napovedati, kakšne prihodke pričakuje v prihodnjem letu. V koledarskem letu 2008 načrtuje prodajo 8,96 milijona vozil, kar bi bilo štiri odstotke manj kot lani. Družba, ki se sooča s padcem prodaje in negativnim vplivom gibanja tečaja jena, je napovedala zmanjšanje proizvodnje in ustavitev ali proučitev vseh investicij, namenjenih povečanju proizvodnih zmogljivosti. Toyota, ki je že na Japonskem ukinila 3000 delovnih mest, bo tako zamrznila postavitev nove tovarne v ZDA in zmanjšala proizvodnjo v Indiji. Napoved po mnenju analitikov kaže, da svetovna gospodarska kriza vpliva na vse avtomobilske proizvajalce, ne samo na velike tri iz ameriškega Detroita  General Motors, Chrysler in Ford.  Upad prodaje avtomobilov je prizadel tudi podjetja, ki so posredno vezana na to dejavnost. Foto POP TV Kriza v Sloveniji in ukrepi za blažitev Posledice krize avtomobilske industrije, ki je sicer posebej prizadela ZDA in zahodno Evropo, pa čuti tudi Slovenija. Drastičen upad prodaje vozil na teh trgih namreč povzroča pomanjkanje dela in denarja v slovenskih podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. V nekaterih so tako že napovedali odpuščanja ali vsaj skrajšan delovni čas. Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije je zato ministru za razvoj in evropske zadeve Mitji Gaspariju poslala predloge ukrepov za blažitev omenjene krize, ki bi jih bilo po njihovem mnenju možno sprejeti takoj. Z njimi bi kratkoročno pospešili in ublažili padec prodaje vozil na slovenskem trgu. Sekcija tako predlaga, naj država kupcem zagotovi subvencijo oz. bonus v višini 1000 evrov za nakup novega vozila vsem, ki se odločijo za nakup novega vozila z vrednostjo izpustov CO2 manjših od 160 gramov na kilometer in zamenjajo staro vozilo, ki ima motor EUR2 ali slabšega, so danes sporočili iz trgovinske zbornice. Ob tem so dodali, da bi morala stranka za staro vozilo predložiti potrdilo o razgradnji iz centra za razgradnjo vozil, ki je pooblaščen s strani ministrstva za okolje in prostor. Na ta način spodbujanja nakupov novih vozil bi po mnenju sekcije pripomogli k zmanjševanju onesnaževanju okolja letno se proda okoli 70.000 novih vozil, trenutno število registriranih vozil v Sloveniji je okoli milijon ter pomladitvi avtoparka v Sloveniji in s tem povečanju prometne varnosti, saj bi se s tem znebili vozil, starejših od deset let in več. Z danimi subvencijami bi zajezili padec prodaje, saj ta v novembru ter predvsem v decembru do 40 odstotkov napoveduje drastično zmanjšanje obsega prodaje novih vozil v letu 2009. Po prvih ocenah bi država s takšnim načinom subvencioniranja nakupa novih ekološko bolj sprejemljivih vozil zaradi povečanega obsega povpraševanja pridobila več mejnih proračunskih prihodkov davek na dodano vrednost in davek na motorna vozila kot bi znašal znesek subvencij za povečanje obsega povpraševanja po novih motornih vozilih. Kot so še dodali, bi s tem pripomogli tudi k pozitivnemu učinku za državni proračun, saj bi ob ohranitvi ravni dejavnosti ne bilo potrebno večati izdatkov za socialno skrb. 2008-12-22 STA / B.S. 2 2 2 0 negative 406 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ne-gre-za-zacetek-pogajanj.html 'Ne gre za začetek pogajanj' sindikat, javni, sektor, pahor, sestanek, pogajanja Sestanek sindikatov javnega sektorja s Pahorjem je za sindikate zgolj informativne narave, napovedujejo pa, da bodo vztrajali pri izvedbi januarske uskladitve plač. Konfederacija sindikatov javnega sektorja KSJS je opozorila, da ponedeljkovega sestanka s predsednikom vlade Borutom Pahorjem ni moč opredeliti kot začetek pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja. Sama konfederacija ima več kot 75 tisoč članic in članov, kar je polovica vseh zaposlenih v javnem sektorju. Vlada sindikatom, ki so vključeni v KSJS, ni poslala nikakršnega predloga sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor. Tako menijo, da je srečanje lahko zgolj informativne narave. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Če želi vlada spremeniti kolektivno pogodbo za javni sektor, bi morala sindikatom s priporočeno pošto posredovati svoj obrazložen predlog, na katerega bi sindikati odgovorili v 60 dneh po prejemu predloga, so zapisali v sporočilu za javnost. Vlada ima seveda možnost, da kadar koli predlaga spremembe kolektivne pogodbe. Na KSJS so tudi presenečeni zaradi napovedi o možni zamrznitvi januarskega dela uskladitve plač, saj je bilo predsedstvu KSJS v začetku decembra na izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta, ko je predsednik vlade konfederacijam predstavljal ukrepe za ublažitev finančne in gospodarske krize, zagotovljeno, da januarska uskladitev plač v javnem sektorju ni vprašljiva. Napovedali so, da bodo na ponedeljkovem sestanku pri uskladitvi vztrajali. Na sestanku sicer nameravajo Pahorja znova opozoriti, da je plačni sistem nedomišljen in vzpostavlja nova nesorazmerja med delovnimi mesti, kar je treba odpraviti. Vztrajali bodo, da je treba pred pogajanji če jih bo vlada predlagala ugotoviti, pod katerimi pogoji se bo štelo, da so spremembe kolektivne pogodbe veljavne. 2008-12-27 N.D. 2 2 3 3 2.5 0.577 neutral 407 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/iuv-napovedala-stecaj.html 'Zelo je hudo' iuv, industrija, usnja, vrhnika, stečaj Sindikati niso uspeli s pozivom državi, naj s finančno pomočjo reši Industrijo usnja Vrhnika. Družba gre v stečaj. Brez službe bo ostalo najmanj 320 delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače. Nekdaj zelo uspešno podjetje gre v stečaj. Iz Industrije usnja Vrhnika IUV so sporočili, da je bila neuspešnost dokapitalizacije tudi uradno potrjena, kar pomeni, da niso prejeli nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi rešili svoje likvidnostne težave. Upravi družbe tako ni uspelo drugega, kot objaviti stečaj. Iz družbe še sporočajo, da se vseeno nadaljuje izdelava in realizacija projekta ohranitve zdravih jeder, kar pomeni, da bodo ohranili do polovico zaposlenih. V družbi je skupno 640 zaposlenih, kar pomeni, da jih bo najmanj 320 ostalo na cesti. Več o tem programu naj bi bilo znanega januarja. Delavce, lastnike, ožjo lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse zaposlene zelo kritičen , so že obvestili. Sindikat v družbi upa, da bo vodstvo ohranilo čim več delovnih mest. Bojim se, da bo ta številka precej majhna, je povedal vodja sindikata v IUV Slavko Zalar, ki se bo danes popoldne sestal tudi s predsednikom uprave družbe Milanom Pajsarjem. Sindikat je v začetku meseca opozoril na stečaj, če dokapitalizacija ne bo uspešna. Državo, ki je prek Slovenske odškodninske družbe Sod večinski lastnik, so pozvali, naj ukrepa, sicer bodo pripravili protest pred vladno palačo. Protest se bo verjetno zgodil. Nezadovoljstvo je veliko. Dolžni so nam še tri plače, je dejal Zalar. Delavci IUV do 12. januarja so na dopustu, trenutno pa jih je po Zalarjevih besedah zaposlenih okoli 580 niso dobili plač za oktober, november in tudi december, ostale pa so dobili z zakasnitvami in po delih. Zelo je hudo, opozarja in dodaja, da najnujnejšo pomoč zagotavljajo Rdeči križ, Karitas in prostovoljci. O protestu bodo odločali po 12. januarju. Kako naprej, ne vem. Ljudje bodo verjetno zahtevali polno odgovornost lastnika, meni Zalar. Sindikat bo sicer zahteval, da odpuščeni delavci dobijo vse, kar jim pripada po zakonu. Spomnimo ... Dokapitalizacija je predstavljala del paketa, ki ga je IUV sprejel za sanacijo likvidnostnih težav, v katerih se je znašel letos. V težavah se je znašel predvsem zaradi velikega padca povpraševanja po starem programu usnja s kromom, ki ga usnjarna opušča, a še vedno v znatni meri proizvaja, zaradi padca tečaja dolarja in sicer uspešnega, a testnega obsega prodaje novih programov usnja brez težkih kovin in certificiranega organskega usnja. V dokapitalizaciji prvi krog, ki je trajal od 25. novembra do 5. decembra, je bil odprt za obstoječe delničarje, drugi od 6. do 12. decembra pa za vse zainteresirane osebe je bilo na voljo za nekaj več kot pet milijonov evrov novoizdanih delnic. Dokapitalizacija bi bila uspešna, če bi bilo vplačanih 50 odstotkov od vseh 1.198.200 novih delnic, ki so bile naprodaj. Največji lastnik IUV, Slovenska odškodninska družba Sod, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, se za dokapitalizacijo ni odločil, ker da ta ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne dolgoročni rešitvi družbe IUV. Upravo IUV je zato Sod zadolžil, naj pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov IUV. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov. 2008-12-29 STA / B.S./Š.Z. 1 1 2 2 2 2 1.667 0.516 negative 408 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-ne-vedo-nic-uprava-molci.html Delavci ne vedo nič, uprava molči iuv, industrija, usnja, vrhnika, stečaj, delavec, uprava, odpuščen Delavci Industrije usnja Vrhnika pravijo, da so bili o svoji usodi obveščeni samo preko medijev. Od države pričakujejo rešitev ali pa bodo šli na cesto. 2008-12-30 Karmelina Husejnovič 1 1 1 0 negative 409 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/olajsave-za-podjetnike.html Olajšave za podjetnike samostojni, podjetniki, davki, dohodnina, križanič Veljati začne novela zakona o dohodnini, v skladu s katero bodo lahko samostojni podjetniki že pri dohodnini za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov. Samostojni podjetniki bodo lahko že pri odmeri dohodnine za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Doslej je ta olajšava znašala 20 odstotkov naložbe. Hkrati se ukinja omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi vse do višine davčne osnove in ne več le do po 10.000 evrov v dveh zaporednih letih, in sicer še v petih letih po letu vlaganja. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov. Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Naložbena olajšava se zvišuje tudi za kmete. Vlada podpira zvišanje investicijskih olajšav za najmanjše, da bi jim tako olajšali prehod skozi prvega pol leta, ko bo verjetno recesijski pritisk še trajal, je ob sprejemanju novele zakona v DZ povedal finančni minister Franc Križanič. Paket ukrepov Predvidoma že za januar je Križanič napovedal nov paket ukrepov, s katerim bodo podobne olajšave uvedli tudi za nekatere družbe z omejeno odgovornostjo. Če bi želeli zvišati naložbene olajšave za celotno gospodarstvo in še znižati splošno davčno stopnjo pri davku od dohodkov pravnih oseb, pa bi potrebovali 400 milijonov evrov, vendar bi bili s tem po Križaničevih besedah vsi ostali ukrepi neizvedljivi. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov, vanj pa poleg sprememb pri dohodnini med drugim sodijo še spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. Novela zakona o davčnem postopku, ki prav tako začenja veljati danes, določa, da se bo pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto to je 21 odstotkov, in ne letošnja, ki znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini. Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine. Več na Cekin.si tudi z davčnim koledarčkom Zadnji dan za upravičence do donacij Manj davkov za samostojne podjetnike 2008-12-31 STA 4 3 4 4 3 4 3.667 0.516 positive 410 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nismo-se-dosegli-gospodarskega-dna.html 'Nismo še dosegli gospodarskega dna' gospodarstvo, slovenija, maks, tajnikar, borza, kriza, vlada, pomoč, varčevanje Lansko leto smo bili priča hudim izgubam na slovenski borzi. Vendar pa gre po mnenju strokovnjakov pričakovati še nadaljnje padanje cen delnic. Tokrat zaradi selitve gospodarstva v realni sektor. Padanje cen nafte, ki se je začelo lansko jesen, le še poglablja krizo, ki je zaznamovala minulo leto. Začelo se je v Združenih državah, potem pa se je kriza hitro razširila. Tudi v Slovenijo, in tudi tu najprej na finančne trge. Največji lanski izgubarji so bili tako borzniki. Maks Tajnikar pravi, da bodo cene delnic še padale. Na borzi smo bili priča eni sami veliki izgubi. Krka je lansko leto začela pri 123 evrih za delnico in najbrž ga ni bilo, ki bi si takrat mislil, da bo danes pod 50 evri. Zdaj je celo 48 evrov, kar je skoraj trikrat manj kot na začetku leta. Nova kreditna banka Maribor je lanska bolečina za vse tiste, ki so s 27 evri za delnico sodelovali pri javni prodaji. Pred enim letom je bila 41 evrov, danes le še devet. Delnica Mercatorja je bila lani januarja 337 evrov, danes je več kot polovico manj, 158 evrov. Toliko je bila njena vrednost pred tremi leti, ko je država prodajala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu. Na Ljubljanski borzi so lani beležili večinoma izgube. Foto Dare Čekeliš Podobno so izgubljali tudi delničarji Petrola, v enem letu je delnica padla iz 904 na 268 evrov, Istrabenza padec iz 106 na 23 evrov za delnico in Gorenja, pred enim letom je bila delnica 42 evrov, danes je 10. Črno borzno leto v Sloveniji in seveda svetovna gospodarska kriza se počasi seli tudi v slovensko gospodarstvo. Tako že izkušamo nižje dobičke in manjša naročila. Prvi ukrepi podjetij so zato tu, daljši novoletni kolektivni dopusti in krajši delovniki. Borze so trpele po vsem svetu. Foto Reuters Prav tako bo ukrepala tudi država. Najprej je z državnimi poroštvi neuspešno budila finančne trge, potem pa je sprejela še davčne razbremenitve za podjetja in subvencioniranje krajšega delovnega časa. 2009-01-02 Polona Križnar 1 2 1.5 0.707 negative 411 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pol-nizje-sejnine-in-brez-izplacila-dobicka.html Pol nižje sejnine in brez izplačila dobička? sejnina, plačilo, nadzorni, svet, država, finančna, kriza, finančno, ministrstvo, seja Finančno ministrstvo v luči gospodarske krize predlaga prepolovitev višine izplačanih sejnin članom nadzornih svetov v javnih podjetjih in družbah, ki so v vsaj delni lasti države. Z namenom omejevanja učinkov finančne krize na finančnem ministrstvu predlagajo, da se sejnine članov nadzornih svetov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti države, znižajo za polovico. Prav tako naj bi nadzorniki ne bili upravičeni do izplačil dobička. Sejnine za člane nadzornih svetov bi se po predlogu finančnega ministrstva gibale med 75 evri bruto in 275 evri bruto, za predsednike nadzornih svetov pa med 97,50 evra bruto in 357,50 evra bruto. Vlada namerava s sklepom o stališčih do izplačevanja sejnin in nagrad v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance in ga bo predvidoma sprejela na eni od prihodnjih sej, članom nadzornih svetov za čas do konca leta 2010 odreči udeležbo pri dobičku gospodarske družbe. V skladu z dosedanjo ureditvijo, ki jo je vlada sprejela februarja 2007, so bili lahko člani nadzornih svetov gospodarskih družb udeleženi pri dobičku, če se je ta hkrati namenil tudi za izplačilo družbenikom, in sicer v višini do največ 15.000 evrov na posameznega nadzornika. Poleg tega na ministrstvu predlagajo tudi nove, za 50 odstotkov nižje sejnine. Te naj bi se letos in prihodnje leto za člane nadzornih svetov gibale od 75 evrov bruto na sejo za mikro družbe do 275 evrov za velike družbe oziroma za predsednike nadzornih svetov od 97,50 evra bruto na sejo za mikro družbe do 357,50 evra za velike družbe. Podjetja bodo morala vladna stališča uveljaviti na prvi skupščini po uveljavitvi omenjenega sklepa, vendar najpozneje do 31. avgusta. Do tedaj pa naj bi se nadzorniki z ustrezno pisno izjavo odpovedali razliki med predlagano novo sejnino ter tisto, ki jim pripada po veljavnem sklepu skupščine. 2009-01-06 STA 4 4 3 2 3 2 3 0.894 neutral 412 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/dobava-plina-sloveniji-na-polovici.html Slovenija odvisna od svojih zalog plina geoplin, slovenija, janez, kopač, rusija, gaziprom, export, alojz, stane Še popoldan je Slovenija prejemala približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije, zvečer pa so na ruski strani zopet priprli pipo. Ker iz Rusije prihaja vse manj plina, je Slovenija odvisna od svojih zalog. Vendar razloga za paniko ni, saj naša država plin dobiva tudi iz Alžirije. Kot zagotavlja vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač so lahko uporabniki v gospodinjstvih mirni. Popoldne je završalo, ker so Rusi znova začeli pripirati pipo. Zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino so razmere v Sloveniji po besedah predsednika uprave Geoplina Alojza Stane poslabšale. Če bi se te razmere nadaljevale oziroma slabšale, bi po mnenju Stane v kratkem času težko zagotovili nemoteno oskrbo iz skladišč, v katerih ima Slovenija zaloge, ki zadoščajo za mesec in pol. Fizično bi bilo težko v kratkem času dobaviti plin iz skladišč do končnega uporabnika, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da problem predstavljajo pretoki. Slovenija po njegovi oceni trenutno porabi približno 3,5 milijona kubičnih metrov plina dnevno. Slika se dnevno spreminja, odvisno od aktivnosti industrije in temperatur, je pojasnil. Poraba je po njegovih besedah nekoliko nižja kot običajno, ko ta presega štiri milijona kubičnih metrov plina dnevno. Če bi ruska stran v celoti prekinila dogovorjeno dobavo, bi se lahko kmalu začele redukcije v industriji, je opozoril. Ob tem je poudaril, da je za gospodinjstva dobava plina zagotovljena iz drugih nabavnih virov. Dobava je bila na polovici Janez Kopač Še popoldan je Kopač dejal, da Slovenija prejema približno polovico običajnih količin zemeljskega plina iz Rusije. Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina Geoplin je sicer že zgodaj zjutraj prejela obvestilo, da ji bo ruski dobavitelj Gazprom Export prekinil dobavo zemeljskega plina. Danes od 4. do 10. ure je bila dobava v celoti prekinjena, pipo pa so Rusi ponovno priprli zvečer. Po Kopačevih besedah pride ruski plin za Slovenijo najprej do vozlišča Baumgarten v Avstriji, kjer ima Slovenija tudi zakupljen skladiščni prostor. Ta skladišča so zdaj na tri četrt polna in zadoščajo še za mesec in pol, je povedal Kopač. Vendar pa je zmogljivost črpanja iz skladišč omejena, opozarja Kopač. Če bi torej Rusija v celoti prenehala dobavljati plin, tega izpada zaradi omejene zmogljivosti črpanja iz skladišč po njegovih besedah ne bi uspeli nadomestiti in tako zadostiti običajnim dnevnim potrebam po plinu v Sloveniji. Normalno dnevno količino plina bi lahko s pomočjo skladišč zagotavljali, če bi se dobava plina iz Rusije znižala za polovico, če bi bilo zmanjšanje dobave iz Rusije večje, pa bi bilo treba v Sloveniji zmanjšati porabo, je poudaril Kopač. Foto Reuters Zemeljski plin pokrije 13 do 14 odstotkov energijskih potreb Plina, ki ga Slovenija uvaža iz Alžirije, je dovolj za pokritje potreb vseh gospodinjstev in ustanov, ki so zadnje na seznamu za redukcijo, kot so bolnice, vrtci, domovi za starejše itd. Gospodinjstva v najbolj mrzlih dneh namreč porabijo do 35 odstotkov plina v Sloveniji, alžirski plin pa pokrije dobrih 40 odstotkov vseh potreb. V.d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. Direktor inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je pojasnil, da Slovenija po okvirnih podatkih letno porabi 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, s čimer pokrije okrog 13 do 14 odstotkov svojih potreb po energiji. Približno 55 odstotkov zemeljskega plina uvozi iz Rusije, 35 odstotkov iz Alžirije, 10 odstotkov pa iz Avstrije in drugih držav. Največ, 95 odstotkov plina, v Slovenijo dobavi Geoplin, ki je bil po podatkih za konec leta 2007 v 31,4-odstotni lasti države in 27,6-odstotni lasti največje slovenske energetske družbe Petrol. Geoplin trži zemeljski plin na debelo večjim uporabnikom predvsem v Sloveniji, pa tudi v sosednjih državah. V Sloveniji Geoplin dobavlja zemeljski plin predvsem industrijskim in drugim velikim odjemalcem, medtem ko odjemalce, priključene na distribucijska omrežja, oskrbujejo lokalni distributerji. 2009-01-06 STA / N.D./T.V. 2 2 3 2 3 2 2.333 0.516 negative 413 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/da-za-prevzem-term-catez.html 'Da' za prevzem Term Čatež terme, čatež, varuh, konkurence, dzs Varuh konkurence je prižgal zeleno luč. Prevzemu Term Čatež s strani Dela Prodaje in DZS ne nasprotuje. Urad za varstvo konkurence je odločil, da je koncentracija družb Delo Prodaja, DZS in Terme Čatež skladna s pravili konkurence. Varuh konkurence prevzemu Term Čatež s strani Dela Prodaje in DZS zato ne bo nasprotoval, je družba Delo Prodaja danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Delo Prodaja in DZS naj bi prevzeli Terme Čatež. Družbi Delo Prodaja in DZS sta ponudbo za prevzem Term Čatež objavili 4. novembra lani. Ponudili sta novoizdane obveznice družbe Delo Prodaja, in sicer 30 obveznic za eno delnico Term Čatež. Do izteka ponudbe, 29. decembra lani, sta družbi pridobili 29,93 odstotka delnic čateških term in skupaj z deležem, ki sta ga v družbi obvladovali že pred objavo prevzemne ponudbe, svoj lastniški delež povečali na 54,83 odstotka. Družba Delo Prodaja bo skladno s prevzemno ponudbo za odkup delnic čateške družbe izdala 4.462.470 obveznic Dela Prodaje z nominalno vrednostjo 10 evrov. Sklep o izdaji dodatnih obveznic z oznako DPR1 je 29. decembra 2008 zaradi izpolnitve obveznosti prevzemnikov, v skladu s prevzemno ponudbo ter prospektom za odkup delnic term, sprejela uprava Dela Prodaje. 2009-01-06 STA 4 3 3.5 0.707 neutral 414 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/opravili-delo-placila-pa-ni.html Opravili delo, plačila pa ni podizvajalec, vidoni, oberosler, predor, barnica, tabor, plačilo, zamuda, rebernice Domači podizvajalci, ki so gradili predora Barnica in Tabor, čakajo na plačilo za opravljeno delo. Družbi Vidoni in Oberosler samo 19 podjetjem dolgujeta skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov. 19 podjetij in obrtnikov, ki so kot podizvajalci gradili predora Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebernic, so na robu obupa. Družbi Vidoni in Oberosler jim dolgujeta približno pol milijona evrov že zapadlih terjatev. Sekretar ajdovske območne obrtno-podjetniške zbornice Marko Rondič je opozoril, da je stanje alarmantno in meji na katastrofo za obrt in podjetništvo. Dars je na Primorsko pripeljal gospodarsko, finančno in ekološko katastrofo ter nam nastavil zanko okoli vratu. Vidoni pa nam premika stol izpod nog, je na novinarski konferenci v Ajdovščini dejal predsednik tamkajšnje obrtno-podjetniške zbornice Peter Skapin. Ni težko biti najcenejši ponudnik, če ne poravnaš svojih obveznosti, je dodal. Po njegovih besedah so namreč družbi Vidoni in Oberosler ter njuno skupno podjetje, ki so za 30,6 milijona evrov gradili predora, samo 19 podjetjem, ki so se oglasila na zbornici, dolžna skoraj pol milijona evrov. Skupna številka v poletnih in jesenskih mesecih zapadlih obveznosti za opravljene storitve oz. dostavljeno blago še ostalih podizvajalcev je lahko blizu dveh milijonov evrov, je ocenil Skapin. Podjetniki trepetajo Avtoprevozniku Dejanu Slejku tako po letu in pol dela zdaj Vidoni dolguje 60.000 evrov. Zaradi tega ima težave pri delovanju podjetja, izplačevanju plač za tri zaposlene ter plačevanjem najetih posojil, je pojasnil Slejko. Za izstavljene račune so morali obrtniki in podjetniki že plačati DDV državi ter poravnati blago dobaviteljem, v kratkem jih čaka še plačilo davka na dobiček, zaradi krize pa ne dobijo več posojil za zagotavljanje likvidnosti, je opozoril Rondič. Večina podjetji in obrtnikov se je tako že odločila za izvršbe, a imajo naročniki del blokiran račun, zato sumijo da so pri gradnji dobiček preusmerili v matično podjetje v Italiji, je povedal Rondič. Obveznosti bomo poravnali, ko bo plačal Dars Da bodo svoje obveznosti poravnali, je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson. Foto Dare Čekeliš V družbi Vidoni so jim sicer zagotovili, da bodo plačilo prejeli, ko jim bo Dars nakazal denar, na Darsu pa pravijo da v roku plačujejo svoje obveznosti do Vidonija, je pojasnil. Da bodo svoje obveznosti poravnali je po telefonu novinarjem zatrdil tudi vodja gradbišča na Rebernicah pri Vidoniju Maurizio Peresson, a zapleta podrobneje ni želel komentirati. Kljub temu se obrtniki in podjetniki bojijo, da opravljenega dela ne bodo dobili plačanega, saj je Vidoni že izpraznil gradbišče, tudi betonarno pri Vipavi, kjer so za seboj pustili cisterno za nafto in aditive za beton, ti pa se sedaj razlivajo po zemljiščih, je dejal Skapin. Zato so se v sredo obrnili na Dars, od katerega zahtevajo, da do 16. januarja pri Vidoniju doseže poravnavo obveznosti. Če se to ne bo zgodilo, v ajdovski obrtno-podjetniški zbornici od Darsa zahtevajo, da se do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti do Vidonija in Oberoslerja najprej in neposredno poravnal obveznosti do domačih podizvajalcev. V nasprotnem primeru bodo obvestili ministra za promet Patricka Vlačiča in zahtevali odgovornost vodstva Darsa.Dars odgovarja Na Darsu odgovarjajo, da imajo pogodbo o graditvi predorov sklenjeno le z italijanskima podjetjema Vidoni in Oberosler, ki jima redno poravnavajo obveznosti, tako da Dars ne predstavlja ovire za poplačila del podizvajalcem oz. kooperantom. Ker s slednjimi nimajo pogodb, nimamo tudi nikakršne pravne podlage za vsakomesečna, neposredna plačila opravljenih del s strani podizvajalcev oz. kooperantov, saj gre za poslovni odnos med izvajalcem in podizvajalcem , so zapisali v sporočilu. Uprava Darsa strokovnim službam kljub temu naročila, naj preučijo možnost, če in kako - v okviru zakona o obligacijah - bi bilo možno v podobnih primerih plačevanje neposredno podizvajalcem. Do danes namreč še niso dobili nobenega zaprosila za neposredno poplačilo Vidonijevih obveznosti s strani podizvajalcev oz. kooperantov Vidonija na projektu Rebernice, so dodali. 2009-01-08 M.M./STA 2 1 1.5 0.707 negative 415 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/sivilj-ni-ker-jih-izkoriscajo.html Šivilj ni, ker jih izkoriščajo šivilja, tekstilni, delavec, lohnko, toper, izkoriščanje Direktor podjetja Lohnko že skoraj pol leta zaman išče šivilje. Ena od njih, ki je pri njem delala, trdi, da to ni čudno, saj delodajalec zaposlene izkorišča. 2009-01-09 Erika Pečnik 1 1 1 0 negative 416 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nove-tezave-elana.html Nove težave Elana skimar, elan, kazenska, ovadba, kralj, čoln, hrvat, pogodba Skimar je na Kranjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista Kralja. Ta naj bi prekoračil pooblastila, ko je s hrvaškim državljanom sklenil pogodbo o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna. 2009-01-13 Brigita Potočnik 2 1 1 1 2 1.4 0.548 negative 417 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bs-rezerve-v-nasih-bankah-pohajajo.html BS Rezerve v naših bankah pohajajo bs, banka, slovenije, seja, svet Banka Slovenije je na današnji seji obravnavala kapitalsko ustreznost bank. Ob tem so banke opozorili, naj iščejo možnosti za zagotavljanje dodatnega kapitala. Banka Slovenije Svet Banke Slovenije je na današnji seji podrobneje obravnaval kapitalsko ustreznost bank. Zaradi visoke kreditne aktivnosti bank v preteklih obdobjih so te v sedanji recesiji bolj podvržene realizaciji kreditnega tveganja. Zato bodo morale banke v prihodnje posvečati posebno pozornost vprašanju, kako zagotavljati dodatni kapital, so sporočili z Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec Foto POP TV Pomemben vir povečanja temeljnega kapitala v preteklosti so bile rezerve in zadržani dobički. Glede na pričakovanja o zniževanju pričakovanih dobičkov postaja ta vir negotov in banke bodo morale poskrbeti za druge razpoložljive vire za povečanje kapitala. Banke bi morale dobičke iz poslovnega leta 2008 v čim večji meri uporabiti za povečanje temeljnega kapitala. Bankam in hranilnicam bodo iz Banke Slovenije posredovali tudi pismo s priporočili v zvezi z merjenjem in oslabitvami finančnih sredstev ter rezervacij za namen izvedbe zaključnih knjiženj in izdelave letnega poročila. 2009-01-13 P.J. 3 3 3 0 neutral 418 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pojejte-evro-preden-on-pozre-vas.html Pojejte evro, preden on požre vas! evroskeptičen, evrospki, poslanec, obletnica, skupna, valuta, čokoladni, evro Evroskeptični evropski poslanci so ob deseti obletnici skupne valute delili čokoladne evre in ob tem pozivali ljudi, naj jih pojejo, preden evri pojejo njih. Evroskeptični evropski poslanci so v Evropskem parlamentu v Strasbourgu na slovesnosti ob deseti obletnici skupne evropske valute delili čokoladne evre. Nevarnost! Pojejte ga, preden on požre vas, piše na letakih, na katerih je prilepljen čokoladni kovanec za dva evra. Evro je po mnenju evroskeptikov kriv za najmanj en odstotek gospodarske rasti in izgubo mnogih delovnih mest. fotografija je simbolična Deset let evra kaj je tu praznovati? se na letakih sprašuje politična skupina Neodvisnost/Demokracija IND/DEM. Ob tem ocenjuje, da je evro stal najmanj en odstotek gospodarske rasti in več milijonov delovnih mest v Franciji, Španiji in Italiji . Skupno evropsko valuto od 1. januarja, ko je v območje evra vstopila Slovaška, uporabljajo v 16 članicah Evropske unije. V območju skupne valute tako živi skoraj 329 milijonov ljudi. 2009-01-13 STA 3 4 3.5 0.707 neutral 419 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/barroso-zazugal-rusiji.html Če ne bo plina, bodo tožbe plin, zemeljski, dobava, gazprom, ukrajina, rusija, bolgarija, barosso Rusija in Ukrajina še vedno ne pošiljata plina Evropi, Unija pa počasi izgublja potrpljenje. Državi sta neodgovorni, nesposobni in nezanesljivi, je dejal Barroso. Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je zagotovila, da bo Ukrajina tranzit plina v Evropo omogočila takoj, ko jo bo s plinom oskrbela Rusija. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pozval k pripravi srečanja voditeljev držav, ki jih je prizadela plinska kriza. Srečanje bi bilo v soboto v Moskvi. EU se do pobude še ni opredelila, Ukrajino pa moti izbor lokacije. Plinska kriza se je v teh dneh še poglobila, Rusija in Ukrajina pa nadaljujeta z medsebojnim obtoževanjem, katera je kriva, da se je dobava plina prek ukrajinskih plinovodov ustavila. Brez plina že deveti dan Slovenija je že deveti dan brez dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije. Uradnih informacij, kdaj bodo dobave spet vzpostavljene, še vedno ni, je dobavo plina za Slovenijo komentiral direktor družbe Geoplin Alojz Stana. Kljub temu je oskrba z zemeljskim plinom stabilna in noben kupec ne prejema zmanjšanih količin, je dodal. Kljub številnim informacijam in pojasnilom, ki so bila javno dostopna in so napovedovala ponovno vzpostavitev dobav, imamo še vedno izredne razmere, je še povedal in dodal, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, kdaj bo plin iz Rusije spet pritekel v Slovenijo, na podlagi obstoječih informacij nemogoče in neverodostojno . Barroso Evropska podjetja bi morala ukrepati Za zdaj naj bi tožbo proti ukrajinski energetski družbi Naftogaz napovedala le Madžarska. Evropska podjetja bi morala pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina preko Ukrajine v Evropo ne bo takoj vzpostavljena, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti večrazumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Rusija in Ukrajina kažeta, da sta nesposobni spoštovati obveznosti, ki jih imata do nekaterih držav članic. Gazprom in Naftogaz sta nesposobna izpolniti svoje obveznosti do evropskih potrošnikov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barrosu Države 27-erice je pozval, naj usklajeno poiščejo alternativne načine za oskrbo z energijo in tranzit energije. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, pa je države članice pozval, naj premislijo o načrtih za vzpostavitev120-dnevnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Predlagal je tudi, naj bo gradnja plinovoda, ki bi Evropo oskrboval s kaspijskim zemeljskimplinom preko Turčije, prednostna naloga EU. Poleg tega je pozval kdiverzifikaciji energetskih virov s poudarkom na več jedrske energije. Odprli ali zaprli plinsko pipo? Ruski energetski gigant Gazprom je v torek ukazal odprtjepretoka plina skozi Ukrajino do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji inMoldaviji, ki jih je plinska kriza najhuje prizadela. Vendar pa se jeznova zapletlo, plina ni bilo od nikoder. Rusi za zastoj obtožujejo Ukrajino, ki da ni odprla svojih plinovodov. To je v nasprotju z dogovori, podpisanimi v ponedeljek, je dejal predstavnik Gazproma Aleksander Medvedjev. Nasprotna stran odgovarja, da je kriva Rusija. Po plinovodih naj binamreč spustila le 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, kar je vprimerjavi s količinami, ki jih ponavadi pošilja v Evropo,zanemarljivo. Pritisk v ceveh naj bi bil zato tako nizek, da bi moralaUkrajina s plinovoda izklopiti svoje regije, če bi ga želela pošiljatinaprej proti zahodu. Tega ne moremo storiti, je dejal prvi mož Naftogaza Oleh Dubina. Danes pa je Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo zatranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan inSlovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, daje Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogovprenos ne bi bil mogoč. Ozadje energetske krize Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena minuli torek, v sredo opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom. Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli pipe Ukrajini. 2009-01-14 STA/Reuters / D.Š./D.L. 2 2 2 0 negative 420 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/plinskega-mrka-se-kar-ne-bo-konec.html Plinski mrk Kdor čaka, se le načaka plin, zemeljski, dobava, gazprom, ukrajina, rusija, bolgarija, barosso, topolanek Ali bo mraz v evropskih stanovanjih končno popustil, bosta v soboto odločala premierja Ukrajine in Rusije. Pri nas težav ni, zagotavljajo v Geoplinu. Ruskega plina ni že deseti dan. V Geoplinu zagotavljajo, da so zagotovili dodatne zmogljivosti. Včeraj pa so od direktorja Gazproma Aleksandra Medveda dobili pismo, v katerem je zapisano, da Gazprom v zvezi z dobavami plina do nadaljnjega razglaša in uveljavlja višjo silo zaradi izrednih razmer . Kot je še zapisal direktor Geoplina Alojz Stana Geoplin še vedno zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi odjemalci zemeljskega plina prejemajo napovedane količine do nadaljnjega. Geoplin je s komercialnimi aktivnostmi uspešno zagotovil dodatne transportne zmogljivosti in dodatne dobave zemeljskega plina iz drugih virov. Putin in Timošenkova sta se dogovorila kar opolnoči Na sobotnem srečanju naj bi našli rešitev za trenutno stanje in se dogovorili, da se v prihodnje podobne težave ne bi ponovile. Kar sredi noči sta se ukrajinska predsednica vlade Julija Timošenko in njen ruski kolega Vladimir Putin po telefonu dogovorila, da se bosta v soboto sestala v Moskvi in poskušala rešiti plinski spor, zaradi katerega zmrzuje Evropa. Ideja o vrhunskem srečanju porabnic ruskega plina to soboto v Moskvi se je sicer porodila ruskemu predsedniku Dmitriju Medvedjevu. Nasprotno pa se njegov ukrajinski kolega Viktor Juščenko z njo ne strinja. Kot pravi, srečanja ne bi smela organizirati ena od strani v plinskem sporu med državama. Juščenko zamisel o srečanju sicer podpira, vendar ne v Moskvi, ampak v Pragi. Nismo nori Putin je medtem v nekem intervjuju dejal, da zmanjševanje pošiljk zemeljskega plina v Evropo ni v interesu Rusije, saj po njegovih besedah niso nori . Razmislite o tem. Zakaj bi to storili? Imamo dolgoročne pogodbe z evropskimi porabniki in oni nam redno plačujejo. Zakaj bi tako samomorilsko prekinili dobavo? je dejal Putin. Ob tem je še dodal, da se Ukrajina z blokado pošiljk plina grebe za cene, nižje od tržnih, kar je označil za neuspešen poskus izsiljevanja. Po njegovih besedah je Rusija tudi zainteresirana za vključevanje v mednarodni energetski sistem, ki bi deloval na podlagi določenih pravil in ki bi zagotovil dobrobit vseh partnerjev. Ruski premier je prepričan tudi, da bo letos po padcu cene nafte in naftnih derivatov gotovo padla tudi cena plina. Ukrajina vztraja, da ni kriva za še vedno prekinjeno dobavo ruskega plina. Tranzit ni mogoč zaradi tehničnih težav, ponavljajo v Kijevu. Medtem je Evropa in z njo tudi Slovenija brez ruskega plina že deseti dan. Glede na to, da bodo pogovori potekali šele v soboto in da plin potrebuje skoraj tri dni za potovanje do naše države, lahko čedalje bolj dragoceni energent pričakujemo šele v ponedeljek ali torek. Kijev in Moskva sta nesposobna Evropska unija je včeraj ostro protestirala proti nezmožnosti Ukrajine in Rusije, da zakopljeta bojno sekiro in Evropejcem omogočita zimo preživeti na toplem. Povezava počasi izgublja potrpljenje in obe državi obtožuje neodgovornosti, nesposobnosti in nezanesljivosti. Tako pravi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki dodaja, da bi morala evropska podjetja pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina ne bo takoj vzpostavljena. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti več razumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Tožbe proti Ukrajini in Rusiji? Jutri ob 14.30 naj bi se šef ruskega Gazproma Aleksej Miller sestal s slovenskim predsednikom Danilom Türkom in prvo damo Barbaro Miklič Türk. Pogovarjal pa se bo tudi s premierjem Borutom Pahorjem in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahkovnikem. Beseda naj bi tekla o gradnji južnega toka. Srbija se zaradi pomanjkanja plina pripravlja celo na tožbo proti Ukrajini. Direktor Srbijagasa Dušan Bajatović je ob tem dejal, da bi sicer tožili tudi Rusijo, vendar pa po njegovih besedah za to ne obstajajo pravne in ekonomske osnove. Dodal je, da pogodba o interventnem uvozu plina iz Madžarske velja samo do 20. januarja. O tožbi pa razmišlja tudi Hrvaška. Če se druge države odločijo za tožbo, ne vidim razloga, zakaj ne bi Rusije tožila tudi Hrvaška, je dejal podpredsednik hrvaške vlade Damir Polančec. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je glede tega družbam, ki zaradi plinske krize trpijo izgube, prav tako svetoval tožbo, s katero bi dobile nazaj nekaj izgubljenega denarja. Vendar pa še vedno ni jasno, koga pravzaprav tožiti. 2009-01-15 I.A. 2 2 3 3 3 2 2.5 0.548 neutral 421 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-nizja-kljucna-obrestna-mera.html Še nižja ključna obrestna mera ključna, obrestna, mera, evropska, centralna, banka, znižanje, inflacija Evropska centralna banka je še četrtič zapored znižala ključno obrestno mero, in sicer za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. To je najnižja raven v zgodovini ECB. Svet Evropske centralne banke ECB je na rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Jean-Claude Trichet je po zasedanju povedal, da so odločitev za znižanje ključne obrestne mere sprejeli v pričakovanju nadaljnjega poudarjenega upočasnjevanja gospodarske konjunkture. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. Naslednje pomembno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca, je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju. So pa ključne obrestne mere ECB še vedno krepko nad obrestno mero ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oziroma na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka pa je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje v vsej njeni 315-letni zgodovini. Foto POP TV ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke. Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. Industrijska proizvodnja v območju evra, ki je od tretjega četrtletja lanskega leta tudi uradno v recesiji, se je novembra lani v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 1,6 odstotka, medtem ko se je na letni ravni znižala za 7,7 odstotka. Gre za največji padec, odkar je Eurostat začel meriti obseg industrijske proizvodnje. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila medtem novembra lani s 7,8 odstotkov na najvišji ravni od januarja 2007, obeti za letošnje leto pa so še bolj črnogledi. Vse bolj slabi tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo. Kazalnik gospodarskega razpoloženja ESI se je decembra lani v primerjavi z novembrom tako v območju evra znižal na najnižjo vrednosti od leta 1993. Najnižje po letu 1985 je medtem padel kazalnik poslovne klime BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju. 2009-01-15 STA 2 2 2 0 negative 422 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/milijon-ali-zgolj-pol-milijona-evrov-nagrade.html Škandaloznih milijon evrov nlb, nova, ljubljanska, banka, marjan, kramar, nagrade, matej, lahovnik, istrabenz, igor, bavčar Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Lahovnik. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Matej Lahovnik v imenu države, ki ima večino v banki in ki je, sicer pod drugim vodstvom, podpisala pogodbo s Kramarjem. Prav tako pa je po mnenju ministra nesprejemljivo, da bi državljani krili Bavčarjev propadajoči Istrabenz s tem, ko mu je 19 bank tudi NLB omogočilo odlog dolgov. Istrabenzu so za zdaj, kot so potrdili sami, za kakšen mesec odložili plačilo dolgov. Med bankami, ki so mu popustile, sta tudi največji državni. Vseskozi govorimo, da je imeti državne banke nacionalni interes. Sedaj pa v času krize očitno kažejo te iste državne banke precej več posluha za to, kako obnavljati kredite tistim, ki so poskušali svoja podjetja lastniško prevzeti, veliko manj ali skoraj nič posluha pa nimajo za mala in srednja podjetja, se je odločno odzval Lahovnik. In ta ista državna banka naj bi Kramarju ob odhodu z vrha NLB izplačala približno milijon evrov nagrade. Po pogodbi, ki naj bi bila podpisana ob njegovem prihodu. Takrat je bil predsednik nadzornega sveta Anton Žunič s finančnega ministrstva. Treba bo natančno preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Zdi pa se mi absolutno škandalozno, da bi si sedanji predsednik uprave izplačal za milijon evrov v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB, je bil jasen Lahovnik. Banke so Bavčarjevemu Istrabenzu omogočile odlog dolgov. Pa lahko eno podjetje s svojimi neporavnanimi dolgovi ogrozi banko? Eno podjetje ne more ogroziti bank oziroma bančnega sistema. Banke morajo tveganja obvladovati. Namreč banke so se odločile, da dajo kredit določenemu podjetju, in banke morajo znati s tveganji, ki so jih prevzela, tudi upravljati, odgovarja član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Bankirji pač pri denarju niso popustljivi. In odlog plačila je eden izmed prijemov. Lahko je upravičen odlog, če se podjetje financira izrazito samo s kratkoročnimi krediti, pravi Jašovič. Lahko pa je tudi skrivanje nesposobnosti komitenta za vrnitev dolgov, dodaja. Rešitev za istrabenz še vedno iščejo, za ta teden je odškodninsko tožbo proti Istrabenzu napovedal še Petrol, tretjinski lastnik. 2009-01-19 Polona Križnar 1 1 1 0 negative 423 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-dobil-crno-posiljko.html Kdo bo dobil 'črno pošiljko'? elan, skimar, delavci, odpuščanje, pismo, pošta Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela. Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela. 2009-01-19 Nataša Markovič 1 2 1.5 0.707 negative 424 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nocem-biti-nadzornik-kjer-se-ne-razciscuje-dvomov.html 'Nočem biti nadzornik, kjer se ne razčiščuje dvomov' petrol, odstop, andrej, bratož Andrej Bratož je odstopno izjavo v Petrolu podal, ker ne želi biti član nadzornega sveta, kjer nadzornikom ni do izredne revizije, s katero bi razjasnili dvome o poslovanju Petrola. Član nadzornega sveta Petrola Andrej Bratož, ki je na seji 14. januarja podal odstopno izjavo, je pojasnil, da ne želi biti član nadzornega sveta, kjer večini nadzornikov ni do izredne revizije, s pomočjo katere bi razkrili dejstva, ki so odločilna za razjasnitev dvomov o poslovanju družbe Petrol. Bratož je poleg tega v sporočilu za javnost kot razlog za svoj odstop izpostavil, da ne želi biti nadzornik v družbi, kjer postopki niso dovolj transparentni. Nočem biti nadzornik v družbi, kjer postopki niso dovolj transparentni, svoj odstop pojasnjuje Andrej Bratož. Kot pojasnjuje, je po nekaj urni razpravi, ki je bila namenjena osrednjima točkama seje informaciji predsednika uprave o aktivnostih za zavarovanje naložbe v Istrabenzu ter vprašanjem članov nadzornega sveta upravi, vezana na poročilo o investicijah in poslovanju v JV Evropi , v okviru točke razno predlagal in skušal pojasniti svojo zahtevo za uvedbo postopka izredne zunanje revizije za pregled postopkov naložb oziroma investicij v državah JV Evrope ter uvedbo izredne zunanje revizije, ki bi preučila postopke in smotrnost vstopa Petrola v lastniško strukturo Istrabenza. To sem predlagal, saj v okviru obravnavanja te tematike pod to točko dnevnega reda nisem nismo dobil jasnega in transparentnega odgovoraov o investicijah na Balkanu, predvsem kar zadeva njihovo izjemno različno cenovno intenzivnost, je zapisal. Ker je bila večina nadzornikov razen predsednika in še enega člana, navaja Bratož, proti obema predlogoma in tudi nezainteresirana za glasovanje trije nadzorniki naj bi po besedah Bratoža zapustili sejo , je predsedniku nadzornega sveta takoj zatem izročil svojo nepreklicno izjavo o odstopu z mesta člana nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga je po seji 14. januarja pojasnil, da bo z Bratoževim odstopom ostale člane nadzornega sveta seznanil na prihodnji seji. Bratož je, kot je tedaj izjavil Baraga, želel priti zadevi do dna in menil, da bi bilo najboljše, da o teh informacijah odloči neodvisna zunanja revizijska komisija. Sam bi podprl Bratožev predlog o zunanji komisiji, če bi o njem glasovali, je še dejal. 2009-01-19 STA 3 3 3 0 neutral 425 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rusija-odprla-plinske-ventile.html Ruski plin pritekel v Slovenijo plin, gazrpom, rusija, ukrajina, oskrba, zaloga, izvoz, tranzit, dogovor V Slovenijo je pritekel zemeljski plin iz Rusije, je za 24ur.com potrdil direktor Geoplina Alojz Stana. Plin potuje s hitrostjo 40 kilometrov na uro in pod pritiskom od 50 do 70 barov. Zemeljski plin iz Rusije je v Slovenijo pritekel ob 17. uri. Vse poteka nemoteno, je za 24ur.com povedal direktor Geoplina Alojz Stana. Gazprom v Slovenijo dobavlja zemeljski plin že od leta 1978, pogodba pa se izteče leta 2017. Vodja sektorja za oblikovanje pogodb in oblikovanje cen s partnerji v družbi Gazprom Sergej Komlev je pojasnil, da letno v Slovenijo dobavijo okoli 600 milijonov kubičnih metrov ruskega plina. Ruska stran je zjutraj odprla pipe Na novico, da je plin končno na poti v EU, se je danes v Bruslju odzval tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je izrazil veliko nezadovoljstvo z ravnanjem Rusije in Ukrajine pri reševanju plinske krize. Bil sem zelo razočaran nad tem, kako sta se vodstvi teh dveh držav pogajali, je poudaril in dodal, da tako sistematičnega kršenja sporazumov še ni videl. Hkrati je poudaril, da sta Rusija in Ukrajina pomembni partnerici in da je v interesu EU, da še naprej razvija odnose z njima. Danes lahko končno pozdravimo ponovno vzpostavitev dobave plina Evropi. Ruska stran je zjutraj odprla pipe in ukrajinska stran je omogočila pretok plina. Naši opazovalci na terenu poročajo, da plin teče normalno, pritisk v sistemu se krepi in plin teče preko ukrajinske meje na Slovaško. Tako lahko sedaj svojim državljanom rečemo plin je končno na poti, je poudaril Barroso. Vse strani se morajo nekaj naučiti iz te krize, meni Barroso. Ne smemo si privoščiti, da bi se to v prihodnosti še ponovilo. Novo leto je za ognjemete in praznovanje, ne za plinske krize. To ne more postati običajni letni dogodek. Nehati moramo zgolj govoriti o energetski varnosti, začeti moramo ukrepati, je poudaril. EU se mora po njegovih besedah osredotočiti predvsem na hiter razvoj infrastrukture za energetske potrebe Evrope ter spodbujati diverzifikacijo energetskih virov in poti. Pri tem je predsednik komisije pozval k hitremu dogovoru med državami članicami o predlogu komisije za porabo petih milijonov evrov za razvoj infrastrukture, predvsem energetske. Barroso je opozoril tudi na širšo sliko . Ta boleča epizoda je ostro opozorilo EU, da mora jemati energetsko varnost resno, je poudaril in dodal, da se energetska varnost začne doma. Plin v EU Po skoraj dvotedenski blokadi je ruski plinski monopolist Gazprom v ukrajinske tranzitne plinovode vnovič začel pošiljati zemeljski plin za zahodno Evropo. Ukrajinska premierka Julija Timošenko je v Moskvi povedala, da je Gazprom začel z dobavami ob 2. uri po srednjeevropskem času. Vnovično vzpostavitev dobav je Timošenkova spremljala na Gazpromovi kontrolni točki v Rusiji. Plin je iz Rusije stekel ob 2. uri zjutraj. Po podatkih iz Gazproma EU dnevno prejema 348 milijonov kubičnih metrov ruskega plina, Ukrajina pa 75 milijonov kubičnih metrov. Podpis dogovora Odpravo blokade je omogočila razrešitev večmesečnega spora glede cen plina in pogojev dobave. Moskva in Kijev sta nove desetletne pogodbe podpisala v ponedeljek popoldne. V skladu z novim dogovorom bo Ukrajina prejemala plin po 20 odstotkov nižji ceni, kot velja za Evropo. Po ruskih podatkih tako cena znaša 450 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina. Cene se bodo oblikovale na četrtletni ravni. V letošnjem prvem četrtletju bo Ukrajina po besedah prvega moža Gazproma Alekseja Millerja za 1000 kubičnih metrov plina iz Rusije plačevala po 360 dolarjev. Za iste količine plina je lani plačevala 179,50 dolarja. Miller je Ukrajini zagrozil, da bodo ceno plina podvojili, če bo tako kot v preteklosti prihajalo do novih zamud pri plačilu, Rusija pa lahko v skladu z novimi pogodbami zahteva tudi plačilo vnaprej. Medtem pa Rusiji letos ne bo treba plačevati višjih cen za uporabo ukrajinskih tranzitnih plinovodov. Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je povedal, da bo Ukrajina začela polno ceno za ruski plin plačevati leta 2010, ko bo tudi Rusija začela plačevati tržno ceno za tranzit plina. Rusija bo torej za tranzit plina prek Ukrajine plačevala po 1,70 dolarja na 100 kilometrov, kar je 60-odstotni popust, je povedal ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in spomnil, da bo cena plina za Ukrajino nižja le za 20 odstotkov. 2009-01-20 STA / N.S. 3 3 3 0 neutral 426 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-milijon-evrov-je-nerazumna-vsota.html 'Milijon evrov je nerazumna vsota!' kramar, nlb nagrada, milijon, pahor Naj kdo še tako dobro upravlja z NLB, morajo biti nagrade za njegove dosežke razumne. Milijon evrov je nerazumno visoka nagrada, je prepričan Pahor. Milijon evrov, kolikor naj bi z naslova nagrad prejel predsednik uprave NLB Marjan Kramar, je po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja nerazumna vsota. Kot je dejal po srečanju s predstavniki visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, bo od ministra za finance Franca Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, da poda informacijo v zvezi s tem. Pahor tudi ne izključuje možnosti, da bo prišlo do revizije. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Vlada bo po Pahorjevih napovedih tako zahtevala informacijo o tem, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Pahor je še pojasnil, da je v ponedeljek govoril z nekdanjim nadzornikom NLB Antonom Žuničem ta, kot je poudaril premier, še ni član njegovega kabineta in ga prosil za temeljito informacijo, na osnovi katere se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. Žunič je eden od redkih, ki pozna Kramarjevo pogodbo z NLB, saj je bil v času prihoda Kramarja v NLB, kot že omenjeno, predsednik nadzornega sveta le-te. Žunič zanikal, kar je prej potrdil? Prvi mož NLB glede sporne pogodbe še vedno molči, je pa Žunič potrdil, da Kramarjeva nagrada v pogodbi ni omejena. Ko je priznal, da je prav on s Kramarjem pred štirimi leti podpisal pogodbo, je mimogrede tudi priznal, da so Kramarju s to pogodbo poleg mesečne plače - ta naj bi znašala 15.000 evrov bruto - pripadale še letne nagrade. Pa je bila višina teh nagrad omejena? Tega zdaj trenutno ne morem komentirati, ker ta limit ni bil posebej eksplicitno določen, odgovarja Žunič. Žunič, ki je torej Kramarju omogočil pregrešno visoke nagrade, ki si jih bo Kramar dokončno izplačal ob skorajšnjem slovesu 1. februarja, trdi, da s tem ni seznanjen. 2009-01-20 STA / U.Z./A.T. 2 1 1.5 0.707 negative 427 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/marca-10-odstotna-podrazitev-elektrike.html Marca 10-odstotna podražitev elektrike elektro, celje, podražitev, elektrika, energija, električna, rošer, tajnšek Elektro Celje bo marca dvignilo ceno električne energije. Računi gospodinjskih odjemalcev bodo višji za 9,69 odstotka. Predsednik uprave Elektro Celja Viktor Tajnšek je na novinarski konferenci v Celju povedal, da se bo marčni račun povprečnega gospodinjskega odjemalca glede na januar povečal za 3,21 evra. S to potezo je soglašal tudi nadzorni svet Elektro Celja, ki je na ponedeljkovi seji podal soglasje upravi podjetja, da s Holdingom Slovenske elektrarne podpiše pogodbo o nakupu električne energije. Kot je pojasnil Tajnšek, bo prodajna cena električne energije enaka nakupni, kar znaša 53,3 evra za megavatno uro. Med najnovejše naložbe je Rošer uvrstil vgradnjo Petersenove dušilke v Razdelilno-transformatorski postaji Krško, ki bo imela neposredni vpliv na dvig kakovosti dobavljene električne energije prek zmanjšanja prekinitev pri enopolnih kratkih stikih. Po zagotovilih prvega moža Elektro Celja bo družba vse druge stroške, ki nastanejo pri prodaji električne energije gospodinjskim odjemalcem, pokrila z racionalizacijo poslovanja. Na Holding Slovenske elektrarne so naslovili tudi prošnjo za podaljšanje plačilnega roka za poslovne odjemalce, vendar so jo zavrnili. Elektro Celje zaključuje eno od največjih lanskih naložb izgradnjo Razdelilno-transformatorske postaje Dravograd. Z vključitvijo objekta v omrežje se bo izboljšala oskrba odjemalcev z električno energijo na območju Dravograda in okolice. Tajnšek je poudaril, da bo podjetje letos za naložbe namenilo 34 milijonov evrov. Po njegovi oceni je družbi z načrtno racionalizacijo stroškov v letu 2008, ko so za naložbe namenili 33,5 milijona evrov, uspelo znižati stroške izgradnje elektroenergetskih naprav in objektov ter bistveno skrajšati čas, potreben za njihovo izgradnjo. Elektro Celje ima v smislu razvoja in vzdrževanja jasno zastavljene dolgoročne cilje, ki so nujni za nemoteno delovanje elektroenergetskega omrežja. Pri samih investicijah dajemo poleg kakovosti izredno velik pomen tudi njihovi stroškovni učinkovitosti. Pri investicijskih posegih pa posvečamo veliko skrb za okolje, je dejal. Svetovalec predsednika uprave Miran Rošer je poudaril, da so decembra lani kljub izredno slabim vremenskim razmeram zaključili eno izmed najpomembnejših faz v prehodu okolice Celja na 20-kilovoltni napetostni nivo. V ta namen je Elektro Celje preuredilo tri celotne daljnovode v skupni dolžini 86,3 kilometra, na enako 20-kilovoltno napetost pa je prešla tudi 101 transformatorska postaja in s tem 5703 odjemalci električne energije. 2009-01-21 STA / U.Z. 3 2 2.5 0.707 neutral 428 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/video-slovenci-ostajamo-optimisticni.html Slovenci ostajamo optimistični slovenija, gospodarstvo, eurobarometer, finančna, kriza, eu Slovenci slabše ocenjujejo gospodarske razmere kot pred letom dni, s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem pa se uvrščamo nad evropsko povprečje. Stanje slovenskega, evropskega in svetovnega gospodarstva je 1006 anketiranih Slovencev ocenilo bolje od povprečja EU, kaže raziskava, ki so jo izvedli oktobra in novembra lani. Kot je ob današnji predstavitvi poročila v Ljubljani povedala Tina Vončina s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, v primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci padel za štiri odstotne točke, vendar se Slovenci s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem uvrščajo nad evropsko povprečje 76 odstotkov. 35 odstotkov Slovencev vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62 odstotkov pa kot slabo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 odstotkov vprašanih ocenilo kot slabega. 52 odstotkov Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46 odstotkov pa kot slab. V povprečju evropski državljani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države občutno slabše kot v Sloveniji, na ravni EU se je namreč delež tistih, ki ocenjujejo nacionalno gospodarstvo kot slabo, povečal za 20 odstotnih točk, na 69 odstotkov. Le 29 odstotkov anketiranih pa je gospodarski položaj svoje države opredelilo kot dobrega. Slovenci nekoliko bolje ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva. Gospodarski položaj Evrope ocenjuje kot dober 55 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov pa kot slabega. Od predhodnega merjenja pred letom dni se je delež Slovencev, ki menijo, da je gospodarski položaj Evrope dober, zmanjšal za 21 odstotnih točk s 76 na 55 odstotkov. Na ravni EU je upad tega deleža še višji, in sicer za 25 odstotnih točk s 58 na 33 odstotkov. Gospodarske razmere po svetu Še slabše so ocene trenutnih gospodarskih razmer po svetu, kar je bilo tokrat prvič vključeno v raziskavo. 61 odstotkov Slovencev in v povprečju 71 odstotkov evropskih državljanov ocenjuje, da so razmere v svetovnem gospodarstvu slabe. Na osebni ravni Slovenci položaj ocenjujejo nekoliko manj pesimistično 62 odstotkov jih finančno stanje svojega gospodinjstva ocenjuje kot dobro, 63 odstotkov pa kot dober ocenjuje svoj osebni položaj v zvezi z zaposlitvijo. Najslabše Slovenci ocenjujejo trenutni položaj na področju življenjskih stroškov, ki ga je kar 84 odstotkov vprašanih ocenilo kot slabega. Slovenci so tudi med vsemi državljani EU najbolj prepričani, da gredo stvari v državi trenutno v pravo smer. 35 odstotkov Slovencev vidi stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji kot dobro, 62 odstotkov pa kot slabo. Od prejšnjega merjenja je delež vprašanih v Sloveniji, ki položaj na področju zaposlovanja v državi ocenjujejo kot dober, porasel za tri odstotne točke, na ravni Unije pa je padel za osem odstotnih točk, na 28 odstotkov. Inflacija ostaja daleč najpomembnejša zadeva, s katero se mora po mnenju 57 odstotkov anketiranih soočiti Slovenija, sledita pa gospodarski položaj 29 odstotkov in pokojnine 22 odstotkov. Čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla, so s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije. Foto 24ur.com Vpliv finančne krize se kaže tudi v večjem pesimizmu Slovencev glede prihodnosti, saj je delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje stanja v naslednjih 12 mesecih pri vseh vprašanjih porasel. 25 odstotkov anketiranih pričakuje, da se jim bo življenje v prihodnjem letu poslabšalo, 46 odstotkov jih pričakuje poslabšanje položaja slovenskega gospodarstva, 44 odstotkov slabše stanje na področju zaposlovanja v Sloveniji, 32 odstotkov pa poslabšanje finančnega stanja gospodinjstva. Članstvo Slovenije v EU Zaupanje v evropske institucije ostaja visoko nad evropskim povprečjem. Podpora vprašanih Slovencev evropskim projektom upada, vendar pa Slovenci z 90-odstotno podporo ostajajo najbolj naklonjeni evropski monetarni uniji. Še naprej podpirajo tudi skupno zunanjo politiko 79 odstotkov ter skupno obrambno in varnostno politiko 86 odstotkov. Za sedem odstotnih točk več Slovencev 59 odstotkov kot pred pol leta ocenjuje članstvo Slovenije v EU kot dobro. 71 odstotkov enako kot pred šestimi meseci jih meni, da je Slovenija s članstvom pridobila. 65 odstotkov Slovencev meni, da evro Sloveniji zagotavlja večjo gospodarsko stabilnost. 51 odstotkov Slovencev meni, da njihov glas v EU šteje, kar je najvišji delež v povezavi in za deset odstotnih točk več kot ob zadnjem merjenju. 57 odstotkov Slovencev meni, da EU vsiljuje svoja stališča Sloveniji. Čeprav je podpora širitvi med Slovenci v zadnje pol leta upadla, so s 70-odstotno podporo ponovno najbolj naklonjeni nadaljnji širitvi Unije in visoko nad evropskim povprečjem, kjer širitev podpira 44 odstotkov vprašanih. Ob prihajajoči peti obletnici širitve na deset novih članic, tudi Slovenijo, je 62 odstotkov Slovencev prepričanih, da je ta širitev okrepila povezavo. Slovenci menijo, da bi Unija morala bolj delovati na področju socialnih zadev 43 odstotkov, okolja 34 odstotkov in notranjega trga 28 odstotkov. Raziskava evropskega javnega mnenja v Sloveniji je bila na terenu opravljena med 7. oktobrom in 4. novembrom 2008. V raziskavo je bilo vključenih 1006 anketirancev. 2009-01-21 STA / D.Š. 3 3 3 0 neutral 429 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/obljubljali-place-nakazali-le-150-evrov.html Obljubljali plače, nakazali le 150 evrov iuv, delavke, zaposlitev, odpuščanje Delavke invalidskega podjetja IUV so že tri mesece brez plače, zato so vodstvo zaprosile, naj jim vrne delavske knjižice. Tako bodo vsaj lahko živele od socialne podpore. 2009-01-21 Bojana Ksela 1 2 1.5 0.707 negative 430 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/krizanic-to-juho-smo-dobili-ze-skuhano.html Križanič To juho smo dobili že skuhano kramar, nlb, nagrada, križanič, lahovnik, pahor, semolič, žunič Vlada bo preučila domnevno izplačilo milijon evrov nagrade prvemu možu NLB Marjanu Kramarju, a stvari za nazaj je težko spreminjati, pravi finančni minister Križanič. Slovenija si lastništvo NLB deli z belgijsko banko KBC. Finančni minister France Križanič je glede domnevnega izplačila milijon evrov nagrade za prvega moža NLB Marjana Kramarja povedal, da so nadzorni sveti pri vzpostavljanju pogodbenih razmerij s člani uprave načeloma samostojni, predstavniki lastnika ali enega solastnikov, kar jaz v tem primeru sem, naj se v to ne bi bistveno vmešavali . Če pa gre za neke nenavadne pojave, lahko o tem povemo svoje mnenje ali celo zahtevamo obrazložitev, morda ukrepanje v tej smeri. V tem položaju smo trenutno, je še pojasnil. Kot je še dejal, nekih močnih vzvodov, da bi to preprečili, nimajo, lahko bi le nadzornike pozvali, naj se držijo določenih načel. Lahko pa naredijo tudi revizijo za nazaj in ugotovijo, ali so bile nagrade morda narobe izračunane. Čeprav se sprašuje, ali bi lahko revizija to sploh pokazala. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. V Kramarjevem primeru gre za dva pojava. Eno je nagrada, ki je ni vzel v več letih dela, čeprav je banka poslovala dobro preostali člani uprave pa so si nagrade razdelili. Drugo pa je odpravnina, kar je izrazito nenavadno in ne sodi v ta okvir, vendar je to stvar opredelitve v pogodbi in je težko kaj dosti vplivati , je pojasnil Križanič. Pahor Milijon evrov je nerazumna nagrada Predsednik uprave Marjan Kramar bo mandat končal 31. januarja. Foto POP TV Tudi premier Borut Pahor meni, da je milijon evrov nerazumna vsota. Zato bo od Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, naj ga informira, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Tudi on ne izključuje možnosti revizije. Predsednik takratnega nadzornega sveta NLB Anton Žunič, ki je s Kramarjem podpisal pogodbo, je povedal le, da poleg mesečne plače ki naj bi znašala 15.000 evrov bruto Kramarju pripadajo še letne nagrade. Žunič je na vprašanje o višini nagrad dejal, da tega zdaj ne more komentirati, ker ta limit ni bil eksplicitno določen. Premier Pahor je še povedal, da je Žuniča prosil za temeljito pojasnilo, na osnovi katerega se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim Žunič naj bi namreč postal član Pahorjevega kabineta. Gospodarski minister Matej Lahovnik pa meni, da bi bila tako visoka nagrada za prvega moža NLB škandalozna, predvsem to, da bi si Kramar izplačal tolikšno nagrado v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB . Povedal je, da bo treba preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Semolič Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Predsednik ZSSS Dušan Semolič na protestu pred parlamentom Foto Damjan Žibert Obsojam dejanja, ki omogočajo, da se v teh kriznih časih, ko številna podjetja drvijo v velike težave, ko se zmanjšujejo plače in na veliko odpušča delavce, nekomu, ki dela v gospodarskih družbah, kjer je država večinski lastnik, izplača nagrada v višini milijon evrov, je sporočil prvi mož ZSSS Dušan Semolič. Natanko milijon evrov potrebujejo v Industriji usnja Vrhnika, da bi stekla proizvodnja in bi tako ohranili 209 delovnih mest, je spomnil. Vendar za to podjetje država, čeprav je večinski lastnik, denarja ni mogla priskrbeti. Problem je treba rešiti na sistemski ravni Politiki naj se ukvarjajo z realnimi problemi Naj se ne prepirajo o tem, kdo bo komu plačal kavo, kdo se bo šel s kom partnerstvo, opozarja Semolič. Sindikati tako od politikov zahtevajo, naj odpravijo anarhijo, ki vlada pri plačah in nagradah članov upravnih odborov ter nadzornih svetov gospodarskih družb ali zavodov, v katerih je država večinski lastnik. Ob tem je spomnil na priporočila Evropske komisije o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb. Sicer pa je tudi vlada že napovedala sistemsko ureditev tega problema. Kot je pojasnil Križanič, o dokončnih rešitvah še razmišljajo, v prihodnje pa naj bi bile plače menedžmenta vezane na plačo predsednika vlade. 2009-01-21 P.J./STA 2 1 1.5 0.707 negative 431 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/zmaga-pergerjeve.html Zmaga Pergerjeve paloma, perger, mateja, uroš, krapše, razsodba, maribor, sodišče Mariborsko okrožno sodišče je odločilo, da oprosti nekdanjo članico uprave Palome Pergarjevo v zasebni tožbi Uroša Krapše, ki ji je očital žaljive izjave. Mateja Perger Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes zaključil postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že prav tako nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Krapše je Pergerjevi očital žaljive izjave v članku z naslovom Pergerjeva ovadila člana uprave Palome , ki je bil objavljen 16. julija 2007 v Financah. Sodišče je moralo odločiti, ali so objavljene trditve o njegovem delu škodile tudi njegovi časti in dobremu imenu. Razsodili so v prid Pergerjeve. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, naj bi takrat med drugim izjavila Pergerjeva, zaradi česar je Krapša od nje terjal 10 tisoč evrov odškodnine. Krapše je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah. Na sodišču sta bila zaslišana tako Pergerjeva in Krapša. Prva je zavrnila vse obtožbe, saj objavljeni članek ni bil avtoriziran, sama pa je svoja stališča, ki niso bila v skladu z objavljenimi izjavami, pojasnila nekaj dni pozneje na novinarski konferenci Palome. Ob tem je Pergerjeva poudarila, da je Krapša v času svoje zaposlitve v Palomi kršil pooblastila, s tem ko je na lastno pest naročil izdelavo pravnega mnenja pri inštituciji, katere soustanovitelj je bil celo sam, in to kljub temu, da je imela družba takrat za to že najete druge pravne svetovalce. Prav tako naj bi Krapšo pisno nekajkrat opozorila, da ne izpolnjuje nekaterih svojih nalog v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom. Krapša se v svojem pričanju tovrstnih pisnih opominov s strani nekdanje predsednice uprave ni spomnil, zanikal pa je tudi, da bi z naročilom za izdelavo pravnega mnenja kakor koli prekoračil svoja pooblastila. Povrhu vsega je bila izdelava mnenja brezplačna, saj se mu ni zdelo etično, da bi kot soustanovitelj inštitucije, ki jo je za to najel, Palomi povzročil še dodatne stroške. Ob tem je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je, kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah. 2009-01-22 M.M./STA 2 2 2 0 negative 432 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pospesimo-gradnjo-stanovanj.html 'Pospešimo gradnjo stanovanj' stanovanje, gradnja, zveza, svobodnih, sindikatov, zsss, gospodarska, zbornica, gzs, gospodarska, finančna, kriza S tem bi spodbudili ne samo gradbeno panogo, ampak tudi ostale povezane industrije, državi pa bi pomagali v času gospodarske krize, so prepričani v ZSSS in GZS. Stanovanjska gradnja bi angažirala ne le gradbena podjetja, ampak tudi druge gospodarske panoge, kot so proizvodnja bele tehnike, stanovanjskega pohištva, elektro industrija. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS in Gospodarska zbornica Slovenije GZS sta združili interes, saj sta prepričani, da bi lahko s pospešeno stanovanjsko izgradnjo prispevali k temu, da bi Slovenija čim hitreje izšla iz gospodarske in finančne krize, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Stanovanjska gradnja bi angažirala ne le gradbena podjetja, ampak tudi druge gospodarske panoge, kot je proizvodnja bele tehnike, stanovanjskega pohištva, elektro industrija. Hkrati bi ljudje, predvsem mladi, lažje reševali stanovanjsko vprašanje. Semolič opozarja, da mladi s povprečno plačo ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev neprofitnega najemniškega stanovanja, po drugi strani pa si ne morejo kupiti stanovanja. Rešitev vidi v več najemniških stanovanjih. Želimo, da bi prišlo do sistemskih sprememb, da bi lahko začeli intenzivneje s stanovanjsko izgradnjo neprofitnih in tudi tržnih najemnih stanovanj, pravi Semolič. Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič se je strinjal s Semoličem in dodal, da stanovanjska gradnja in stanovanjski trg v Sloveniji ni dovolj tržno razvit in ne dovolj reguliran, zato so potrebne zakonske spremembe. Poudaril je, da je z gradbeništvom močno povezano prevozništvo, trgovina, kovinska industrija, industrija gradbenega materiala, lesna industrija, finančne, telekomunikacijske in komunalne storitve. Po njegovem bi bilo treba pospešiti odkup stanovanj, ki so še v gradnji ter s tem dati impulz gradbeništvu in drugim dejavnostim. Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Borut Gržinič je povedal, da je za zdaj gradbena aktivnost še dovolj visoka. Po njegovih besedah je stanovanjska gradnja eden stebrov gradbeništva, v njej pa dela 15.000 delavcev v gradbeništvu in več kot 20.000 v ostalih povezanih dejavnostih. S Sindikatom gradbene dejavnosti Slovenije pri ZSSS se strinjajo, da je treba usposobiti oziroma dokapitalizirati republiški stanovanjski sklad in tudi občinske sklade, da bi povečali fond neprofitnih najemnih stanovanj. Po drugi strani bi bilo treba spodbuditi tudi vlaganja v gradnjo tudi za tržno oddajanje, pri čemer omenjajo možnost javno-zasebnih partnerstev. ZSSS in GZS so svoje predloge poslali na vlado. Foto Kanal A Predlagajo tudi obnovo obstoječih stanovanj v smeri večje energetske učinkovitosti, za kar bi lahko dobili tudi evropska sredstva. S tem bi delo dobilo gradbeništvo in povezane industrije, hkrati pa bi se zmanjšala poraba energije. Sekretar sindikata gradbeništva Oskar Komac je poudaril, da bi lahko za razliko od nekaterih infrastrukturnih in energetskih projektov s pospešeno stanovanjsko gradnjo začeli takoj. ZSSS in GZS so svoje predloge poslali na vlado, s predstavniki katere se bodo na to temo srečali prihodnji teden, je še dejal Semolič. 2009-01-22 STA / M.M. 4 3 3.5 0.707 neutral 433 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/lahovnik-na-pomoc-podjetjem.html Vizjak kritičen do Lahovnikovih načrtov lahovnik, pomoč, podjetje, ministrstvo, gospodarstvo, ukrep Podjetja bodo pomoč dobila najprej jeseni, nevarnost takšnega razdeljevanja sredstev pa je tudi, da bodo nekateri denar dobili, drugi pa ne, ministru Lahovniku očita Vizjak. Prejšnji gospodarski minister Andrej Vizjak v odzivu na predstavitev nalog ministrstva za gospodarstvo v letošnjem letu poleg očitka, da bo pomoč za podjetja pozna in selektivna, izpostavlja tudi ministrovo odločitev, da bo prenesel področje elektronskih komunikacij na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To se mu zdi neustrezno, saj da je treba na področju elektronskih komunikacij še veliko storiti na regulativnem področju. S prenosom področja bi se na visokošolsko ministrstvo prenesla tudi finančna sredstva, namenjena razvoju širokopasovnih omrežij v Sloveniji, ki da je pomemben gospodarski projekt in tudi ukrep za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva. Lahovnik na pomoč podjetjem Ena prednostnih nalog ministrstva za gospodarstvo bo uspešna izvedba ukrepov za pomoč podjetjem, kar pa je odvisno tudi od uspešnosti države pri pridobivanju sredstev v tujini. Ministrstvo si bo, kot je dejal minister Matej Lahovnik, prizadevalo za uspešno izvedbo sprejetih ukrepov, med njimi za ohranjanje razvojne aktivnosti podjetij, izboljšanje likvidnosti malih in srednje velikih podjetij ter poenostavitev postopkov pri razpisih. Lahovnik je napovedal novo spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki se bo nanašala na nagrajevanje članov nadzornih svetov. Za spodbujanje programov podjetništva in konkurenčnosti bodo namenili skupaj 216 milijonov evrov, od tega dodatnih 70 milijonov evrov, sicer predvidenih za leti 2014 in 2015. Minister je izpostavil tudi dokapitalizacijo SID banke, ki je že izdala za 500 milijonov evrov obveznic, in Slovenskega podjetniškega sklada, kjer so sredstva rezervnega sklada povečali za 10 milijonov evrov. Predvidena je tudi ustanovitev prvega sklada tveganega kapitala, v katerem bo sprva 35 milijonov evrov. Glavni problem v Sloveniji je po ministrovih besedah trenutno pomanjkanje likvidnosti. Veliko je odvisno od uspešnosti prodaje obveznic na mednarodnih finančnih trgih v januarju decembra niso bili uspešni, v primeru neuspeha bi lahko imela država likvidnostne težave, kar bi sprožilo potrebo po drastičnih strukturnih ukrepih. Poleg tega Lahovnik omenja možnost scenarija B , po katerem bi lahko Banka Slovenije v tujini naložene rezerve prenesla v Slovenijo, vendar pa da je to stvar centralne banke. Med ukrepi za reševanje finančne krize je po besedah državne sekretarke na ministrstvu Darje Radić ministrstvo konec leta povečalo sredstva za razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009 za 16 milijonov na 26 milijonov evrov. V okviru razpisa bodo financirali 224 projektov. Poleg tega je poenostavilo postopke za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Ministrstvo bo po besedah Radićeve spremljalo razvoj dogodkov in po potrebi pripravilo nove ukrepe. V začetku februarja bodo objavili nekoliko spremenjen razpis za garancije za zavarovanje bančnih kreditov, ki vključuje tudi možnost subvencije obrestne mere. S tem naj bi malim in srednje velikim podjetjem olajšali pridobitev kreditov brez dodatnih zavarovanj. Pri razpisu so poenostavili postopke prijave in prilagodili merila za ocenjevanje podjetij. Njegova vrednost je 50 milijonov evrov. Pri ekonomskih odnosih s tujino bodo nadaljevali z aktivnostmi za članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, pri čemer Lahovnik pričakuje intenzivna in zahtevna pogajanja. Lahovnik je napovedal novo spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki se bo nanašala na nagrajevanje članov nadzornih svetov. Sedaj je nadzornike mogoče nagrajevati tudi iz dobička družbe, kar je po ministrovem mnenju neživljenjska in vsebinsko nesmiselna rešitev . Sprememba zakona o državni upravi naj bi prinesla reorganizacijo resorjev. Med drugim naj bi področje elektronskih komunikacij preselili na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pri čemer bi vprašanja, ki so tako ali drugače vezana na problematiko upravljanja družb, kot sta Telekom in Pošta, ostala na ministrstvu za gospodarstvo . 2009-01-23 STA / U.Z. 3 3 3 3 3 3 3 0 neutral 434 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/financna-spodbuda-ob-nakupu-jeklenega-konjicka.html Finančna spodbuda ob nakupu jeklenega konjička avstrija, spodbuda, avtomobil, nakup, premija V Avstriji bo lastnikom več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, ob nakupu novega avtomobila pripadla premija v višini 1.500 evrov. Čeprav ni vreden niti polovice zneska, bi zanj, če bi kupili nov avtomobil, dobili vsaj 1.500 evrov. Avstrija je namreč edina od držav, kjer so se uvozniki avtomobilov in prodajalci dogovorili o delitvi stroškov z vlado. Vsak bo tako prispeval polovico zneska. Skupna vrednost spodbudb bo dosegla 45 milijonov evrov, ukrep pa je namenjen oživitvi gospodarske rasti, saj je približno tristo tisoč delovnih mest v Avstriji neposredno oziroma posredno odvisnih od avtomobilske industrije. Avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je ob tem dejal, da bodo do premije upravičeni lastniki več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, lastnikom pa ob nakupu novega avtomobila pripada premija v višini 1.500 evrov. Novost naj bi zaživela 1. aprila ob registracijah novih avtomobilov, trajala pa naj bi do 31. decembra. Nevladne okoljske organizacije so kritizirale sprejeti dogovor, saj menijo, da bi morala vlada spodbujati javni prevoz. 2009-01-23 STA / B.S. 4 4 4 0 positive 435 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/visje-investicijske-olajsave-za-podjetja.html Višje investicijske olajšave za podjetja olajšava, investicijska, podjetje, davek, novela, dohodnina Potem ko so se investicijske olajšave za samostojne podjetnike zvišale že z decembra lani uveljavljeno novelo zakona o dohodnini, se zdaj zvišujejo tudi za podjetja. OZS opozarja, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike. Z današnjo uveljavitvijo novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se investicijske olajšave zvišujejo tudi za podjetja. Spremembe se bodo uporabljale za investicije, ki so bile opravljene od 1. januarja 2008. V skladu z novelama obeh zakonov lahko pravne osebe in samostojni podjetniki že za leto 2008 uveljavljajo znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva. Pri samostojnih podjetnikih ni omejitve, za pravne osebe pa znižanje davčne osnove ne sme biti višje od 30.000 evrov in lahko sega največ do višine davčne osnove. Olajšavo lahko v celoti uveljavijo že v letu vlaganja. Zavezanci lahko zdaj investicijsko olajšavo koristijo tudi v primeru, da nimajo nobenega zaposlenega. Poleg tega lahko pravne osebe uveljavljajo investicijsko olajšavo tudi za tovornjake in avtobuse z nižjimi emisijskimi zahtevami, ob čemer pa na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS opozarjajo, da je nujna tudi sprememba zakona o dohodnini, tako da bo ta investicijska olajšava veljala ne le za tiste prevoznike, ki so pravne osebe, temveč tudi za samostojne podjetnike. 2009-01-24 STA 4 4 4 0 positive 436 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavec-v-nlb-bi-za-milijon-delal-134-let.html Delavec v NLB bi za milijon evrov delal 134 let nlb, nova, ljubljanska, banka, marjan, kramar, nagrade, ljubljana, sindikat Predsednik uprave NLB Marjan Kramar še vedno molči o milijonu evrov, ki naj bi ga zahteval za nagrado. V sindikatu NLB pa so izračunali, da bi moral delavec v banki za ta denar delati kar 134 let. 2009-01-24 Miha Žorž 1 1 1 0 negative 437 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bencin-cez-evro.html Bencin spet dražji bencin, gorivo, vlada, trošarina, dizel, kurilno, olje Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina zdaj stane 0,941 evra. Bencin se je spet podražil. Cene naftnih derivatov se bodo s torkom zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,035 evra na na 0,941 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,036 evra na 0,955 evra, dizelsko gorivo za 0,005 evra na 0,948 evra, kurilno olje pa za 0,008 evra na 0,538 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene nafte na svetovnem trgu se sicer nekoliko znižujejo, potem ko so v Beli hiši opozorili, da se bo recesija v ZDA v prihajajočih mesecih verjetno poglobila, s čimer se bo zmanjšalo povpraševanje po surovi nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo marca se je na primer v Singapurju nazadnje pocenila za 95 centov, na 45,52 dolarja. 2009-01-26 Š.Z./L.H. 1 2 2 2 3 2 2 0.632 negative 438 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/svet/slovenija-med-ustanoviteljicami-agencije-za-obnovljive-vire.html ZN ustanovili agencijo za obnovljive vire ekologija, agencija, obnovljivi, vir, energija, zn, združeni, narodi 60 članic ZN je ustanovilo agencijo za obnovljive vire energije, ki bo državam svetovala o načinih zmanjšanja odvisnosti od nafte, premoga in plina. Med ustanoviteljicami je tudi Slovenija. Ekološka akcija Greenpeacea na Filipinih. Konference se udeležujejo predstavniki sto držav, Slovenijo zastopa minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Kot je povedal, je naloga novoustanovljene agencije, da državam članicam nudi pomoč, ki se nanaša na povečano uporabo obnovljivih virov energije. Agencija bo poleg tega omogočala usposabljanje in izobraževanje, spodbujala raziskave, omogočala krepitev raziskovalnih mrež in skupnih raziskav ter skrbela za ustrezen prenos znanja in tehnologij za uporabo obnovljivih virov energije. Ustanovitveni akt agencije je podpisalo približno 60 držav. Med podpisnicami so številne članice EU, ne pa tudi ZDA, ki pa se nameravajo pod vodstvom novega predsednika Baracka Obame zdaj bolj zavzeti za investicije v obnovljive vire energije. Med podpisnicami je tudi Slovenija, je zagotovil Erjavec. Slovenija je v skladu s podnebnim svežnjem zavezana, da do leta 2020 zagotovi 25 odstotkov potrebne energije iz obnovljivih virov. Trenutno ta delež znaša 16 odstotkov, je povedal Erjavec, ki meni, da gre za kar zahtevno nalogo, ki pa bi jo lahko izpolnili s povečanjem gradnje hidroelektrarn in sončnih celic ter večjo izrabo lesne biomase. Janez Kopač z ministrstva za gospodarstvo Foto Dare Čekeliš Kopač Slovenija bo imela težave pri uresničevanju cilja EU Kot je na današnjem posvetu o prehodu v nizko ogljično družbo priložnosti in tveganjih za evropsko gospodarstvo povedal v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, se razmere na področju rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji skozi leta poslabšuje. Slovenija bo imela velike težave pri uresničevanju cilja, ki ga je sprejela v okviru EU, to je 25 odstotkov obnovljivih virov energije v celotni porabi. Do leta 2020 bo Slovenija težko prišla do znižanja emisij, kot je načrtovano z evropskimi cilji, zato se bo verjetno treba sprijazniti z bistveno večjim stroškom emisijskih kuponov, je dejal. Slovenija se sooča s povečanjem porabe električne energije, ki bo sledilo tudi v prihodnjih letih. Zato je treba po njegovem mnenju dati večji poudarek obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Kot meni, brez nove nuklearne elektrarne Slovenija ne more izpolniti potreb po zagotavljanju električne energije v prihodnje, saj bo cela vrsta objektov do leta 2020 odšla v pokoj . Delodajalci podpirajo cilje do leta 2020 Slovenska industrija podpira cilje, ki morajo biti doseženi do leta 2020 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 20-odstotno povečanje deleža rabe obnovljivih virov energije in 20-odstotno povečanje učinkovite rabe energije , je na posvetu dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Smole pravi, da je za gospodarski sektor ključnega pomena vprašanje, kako te cilje izpolniti na stroškovno najučinkovitejši način. Za industrijo je predvsem pomembno, kako se bo pripravila na nove in obsežne zahteve v zvezi s predvidenimi znižanji emisij toplogrednih plinov, velikega pomena bo tudi energetska učinkovitost. Ne le zaradi znižanja emisij, temveč tudi zaradi zmanjšanja odvisnosti od uvoza nate in plina, je poudaril. Reševanje finančne krize ne sme ogroziti reševanja podnebne Svet se sooča z dvema pomembnima globalnima izzivoma, s finančno, gospodarsko in socialno krizo ter podnebno-energetsko krizo. Finančna kriza ne sme pomeniti, da bi se reševanja podnebne krize lotili, ko bomo rešili prvo, je dejal sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Zoran Kus. Če bi ravnali tako, bi reševanje podnebne krize pomenilo ogromne stroške ali pa bi že prišli do tiste točke, ko poti nazaj več ni, je poudaril in dodal, da se je treba z obema soočiti hkrati in ju hkrati tudi reševati. Ukrepi oziroma spoprijemanje za prvo so že v polnem teku, medtem ko je priprava predlogov ukrepov za podnebno krizo v pogajanjih in pripravah, je navedel. Priprave so po njegovih besedah intenzivne za podnebno konferenco v Koebenhavnu, ki bo konec leta, priprave pa potekajo tudi na področju implementacije podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja v prakso, torej, kako pripraviti industrijo, da bo ta izziv praktično lahko izvedla. 2009-01-26 STA 4 4 4 0 positive 439 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kangler-vlada-naj-resi-siemens.html Kangler Vlada naj reši Siemens maribor, siemens, tovarna, župan, franc, kangler, vlada Župan Kangler poziva vlado, naj reši več kot 300 zaposlenih v mariborski tovarni Siemens. Vlada naj prek železnic kupi podjetje ali od Siemensa zahteva, naj tovarno ohrani, pravi. 2009-01-27 Janez Krušič 3 4 3.5 0.707 neutral 440 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/kdo-bo-odgovarjal-za-plinsko-krizo.html Kdo bo odgovarjal za plinsko krizo? plinska, kriza, posledice, industrija, gospodarstvo, hrvaška, ukrajina, juščenko, barroso Medtem ko slovenski Geoplin še pripravlja analizo o škodi, ki je nastala zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, so hrvaški delodajalci že sporočili, da je njihovo gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso Po plinski krizi ne bo negativnih ukrepov proti Ukrajini, čeprav nismo bili veseli tega problema, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Predsednik Juščenko mi je danes zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo, je povedal Barroso. Nobenih negativnih ukrepov proti Ukrajini ne bomo sprejeli, je zatrdil in dodal, da so bili zelo razočarani zaradi tega problema. Barroso verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila krize, a problem kljub temu ostaja objektivno dejstvo. Konkreten korak v prizadevanjih, da se kaj takega ne bi več ponovilo oziroma da plinska kriza ne bi postala redni novoletni dogodek, je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je Barroso napovedal za 23. marec v Bruslju. Vlagateljska konferenca naj bi bila namenjena posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema, je pojasnil predsednik komisije. Juščenko pa je danes v Bruslju vnovič zatrdil, da Ukrajina ni nič kriva za plinsko krizo, ki je v EU najbolj prizadela Bolgarijo in Slovaško, resne posledice pa je čutila tudi Slovenija. Plinska kriza po njegovih besedah ni bila tranzitni problem, ampak problem dobave, je poudaril, češ da noben ukrajinski politik ne more zapreti ruskih pip. Stana Analiza o škodi zaradi plinskega spora še poteka Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, še poteka, rezultati pa bodo znani prihodnji teden, je danes povedal generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Zaradi spora je bila Slovenija podobno kot druge evropske države skoraj dva tedna brez ruskega zemeljskega plina. Gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov Na Hrvaškem je zaradi plinske krize četrtina industrije utrpela neposredno škodo, in sicer je ta znašala dve milijardi kun 266 milijonov evrov, so ocenili v Hrvaškem društvu delodajalcev HUP. Dodali so, da gre za odstotek celotnega letnega prihodka industrije. Zaradi pomanjkanja plina so imela nekatera podjetja  od 30 do 80 odstotkov manj letnega dobička. Največ izgub so imeli v kemijski industriji, ki je zgubljala približno 350.000 evrov dnevno, je objavil HUP. Na Hrvaški televiziji HTV so v nedeljo poročali, da je Zagrebško imelo podjetje za izdelavo akumulatorjev Munja ogromno škodo, ker so zaradi pomanjkanja plina poškodovani tudi stroji in oprema. Sicer pa je ravno januar najbolj pomemben mesec za proizvodnjo akumulatorjev, izgub ni mogoče izmeriti, je dejal predsednik uprave Munje Ivan Milolože. Ocenil je, da so vsak dan izgubljali dva milijona kun 266.000 evrov. Podobne dnevne izgube je imelo tudi podjetje Limex iz Donjeg Miholjca, mesta v Slavoniji na meji z Madžarsko. Gre za enega izmed največjih evropskih proizvajalcev gradbeniške opreme, ki ima 700 delavcev. HUP opozarja, da bo plinska kriza vplivala tudi na gospodarsko rast, vendar pa niso ocenili, za koliko naj bi zmanjšala predvideno dvoodstotno rast BDP ali vplivala na trg delovne sile. Bolgarija še naprej grozi z jedrsko elektrarno Jedrska elektrarna Kozloduj Bolgarski parlament je v petek odobril ponoven zagon omenjenih reaktorjev nuklearke, ki leži na Donavi, okoli 100 kilometrov od meje s Srbijo. Nuklearka ima šest reaktorjev iz nekdanje Sovjetske zveze. Posredna in neposredna škoda zaradi plinskega spora bo dosegla 250 milijonov evrov, je po poročanju bolgarskih medijev dejal bolgarski minister za energetiko Petar Dimitrov. Ob tem je ocenil, da ta izguba nalaga vnovični zagon tretjega in četrtega reaktorja edine bolgarske jedrske elektrarne v Kozloduju. To so sicer zaradi zastarelosti in varnostnih razlogov zaprli neposredno pred vstopom Bolgarije v EU. Možnost odprtja omenjenih reaktorjev je predvidena v sporazumu med Bolgarijo in EU, pri čemer ponovno aktiviranje četrtega reaktorja zahteva štirimesečno tehnično pripravo, po tem pa bodo Evropsko komisijo zaprosili za dovoljenje. Dodal je, da ta zahteva Bolgarije mogoče ne bo odobrena. Dimitrov je dejal, da od ponovnega zagona četrtega reaktorja lahko pričakujejo od 50 do 65 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa ji ne bo treba dodatno kupovati goriva, saj ima nuklearka zaloge za pet mesecev. Bolgarija je na predlog Evropske komisije zaprla prve štiri reaktorje, ki imajo moč po 440 megavatov. Prvega in drugega so zaprli konec leta 2003, tretjega in četrtega pa konec leta 2006. Peti in šesti reaktor, ki sta novejše izdelave, imata po 1000 megavatov inštalirane moči in zadovoljujeta varnostne kriterije Evropske komisije. 2009-01-27 STA / M.M. 2 1 1.5 0.707 negative 441 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/superznamki-pop-tv-in-kanal-a.html Superznamki Pop TV in Kanal A superbrand, superbrands, poptv, pop, tv, kanal, a Naša televizijska programa Pop TV in Kanal A sta znova dobila naziv superbrands , kar pomeni, da sodita med 40 najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Pop TV je ena od najmočnejših znamk v Sloveniji. Isto velja za Kanal A. Izbrane znamke dobijo poseben nagradni znak, njihov profil pa objavijo tudi v knjigi, ki jo nekateri imenujejo branding biblija . Mednarodna organizacija Superbrands bo na Ljubljanskem gradu predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Naziv Superbrands Slovenija 2008 bodo podelili 40 najmočnejšim znamkam, med katerimi sta tudi programa Pop TV in Kanal A. Izbor je opravil strokovni svet, ki je ocenili preko 800 blagovnih znamk finalistov ter podelil naziv Superbrands Slovenija 2008 tistim znamkam, ki porabnikom ponujajo funkcionalne in/ali emocionalne koristi učinkoviteje, kot to počnejo konkurenčne znamke, so razložili v organizaciji Superbrands Adriatic. Superbrands Pop TV in Kanal A sta naziv Superbrands prejela tudi za leto 2007. Foto Damjan Žibert Mednarodna organizacija Superbrands je edina globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga označevanja. Prisotna je v več kot 73 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa tudi v Sloveniji. Kot organizacija, ki temelji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnejše od konkurence. Nagrajuje jih z neodvisnim in visoko cenjenim Superbrands statusom. V desetletnem obdobju je postal Superbrands priznano merilo uspeha posamezne blagovne znamke. 2009-01-28 STA / D.L. 5 4 4.5 0.707 positive 442 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/le-odpravnine-v-ibiju.html V Ibiju le odpravnine ibi, kranj, delavec, odpravnina, likvidacija Po pol leta moledovanja in pogajanj so nekdanji zaposleni v Kranjskem Ibiju le dočakali odpravnine. A izplačali so jih brez zamudnih obresti. Nekdanji zaposleni v Kranjskem Ibiju, ki se po likvidaciji podjetja že pol leta borijo za izplačilo odpravnin, so v tem tednu dobili izplačano večino odpravnin, preostanek pa naj bi prejeli še do konca tega meseca. Uspeh v pogajanjih so dosegli, potem ko so prejšnjo sredo s protestnim shodom od likvidacijskega upravitelja zahtevali odgovore. Od 122 delavcev, ki so zaradi likvidacije podjetja lansko poletje izgubili delo, jih je 68 v minulem tednu dni dobilo izplačane odpravnine v celoti, 45 delavcev pa je prejelo približno polovico. Zadnji del odpravnin je bil v torek izplačan brez zakonskih zamudnih obresti, saj se je vodstvo odločilo izplačati odpravnine v čim večjem deležu vsem delavcem. Do torka je bilo izplačano 77 odstotkov vseh odpravnin, katerih vrednost skupaj znaša 730.00 evrov. Predvidoma do konca tega meseca pa naj bi bile vsem delavcem izplačane odpravnine v celoti skupaj z zamudnimi obrestmi. Danes pohvale za vodstvo Večina delavcev Ibija je vendarle dobila odpravnine. Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na današnjem sestanku z likvidacijskim upraviteljem zastopal delavce, je poudaril, da je z izplačilom izredno zadovoljen. Dobil je namreč tudi zagotovilo, da bo do konca meseca odpravnine skupaj z obresti prejelo tudi preostalih pet delavcev, ki so zaradi poteka likvidacijskega postopka še vedno zaposleni. Kot je spomnil, so bila pogajanja za odpravnine izredno težka. Pol leta smo prosili, se pogajali in moledovali, da bi prišli do svojega denarja, je pojasnil in dodal, da se je v zadnjem tednu situacija bistveno izboljšala, potem ko so pripravili protestni shod in so na vodstvo Ibija pritisnili tudi mediji in država. Brez pritiska medijev in države mislim, da nam ne bi uspelo doseči izplačilo odpravnin v tako kratkem času, je dejal Gorečan in dodal, da je svoj del prispeval tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki je od vodstva Ibija s pismom zahteval odgovore. Če smo prejšnji teden kritizirali vodstvo, ga moramo sedaj pohvaliti, je zadovoljen Gorečan. Likvidacijski upravitelj Anton Ahac pa je pojasnil, da se je skupaj z lastniki in nadzorniki ves čas prizadeval, da bi čim prej poplačal delavce in druge upnike. Vendar se je situacija zaradi finančne krize zaostrila in nastale so težave pri pridobivanju likvidnostnih sredstev. Tudi oprema se ni prodajala tako, kot smo načrtovali. Sedaj upamo, da bo unovčevanje likvidacijske mase šlo hitreje, je dejal. Ahac pa ni želel komentirati, kako je lastnikom sedaj v tednu dni uspelo zagotoviti sredstva za odpravnine, ki jih v preteklih šestih mesecih niso mogli. Pojasnil je le, da so dodatna likvidnostna sredstva zagotovili z dodatnim unovčevanjem likvidacijske mase. Pri tem so bile in so težave, ampak likvidacija poteka v skladu z zakonodajo, je zagotovil. Gorečan pa je opozoril, da bodo v primeru, če ne bodo dobili vseh odpravnin, kot je bilo obljubljeno, vztrajali do konca. Nam je pomembno, da lastniki denar zagotovijo in ni naša stvar, kje ga dobijo, je dejal Gorečan, ki je tako kot večina delavcev zadovoljnih z doseženim v zadnjem tednu. V celoti pa bodo zadovoljni šele, ko bodo izplačane vse odpravnine skupaj z zamudnimi obrestmi. 2009-01-28 STA / Š.Z. 3 4 3.5 0.707 neutral 443 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavci-prejeli-odpravnine.html Delavci prejeli odpravnine kranj, ibi, delavci, zaposlitev, odpravnine Vseh 122 zaposlenih v Kranjskem Ibiju, ki so zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, je dobilo izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi. Vsi zaposleni so prejeli izplačane vse odpravnine. Vseh 122 nekdanjih zaposlenih v krajskem Ibiju, ki so lani poleti zaradi likvidacije podjetja izgubili službo, so do danes prejeli izplačane vse odpravnine skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Po večmesečnih prizadevanjih so pravi premik v pogajanjih z vodstvom podjetja dosegli po protestnem shodu minulo sredo. Vsi zaposleni smo do zadnjega evra dobili izplačane celotne odpravnine, skupaj z obrestmi, je danes povedal Aleksander Gorečan, ki je bil v Ibiju 19 let zaposlen kot varnostnik in je na sestanku z likvidacijskim upraviteljem Antonom Ahacem zastopal delavce. Pojasnil je, da je bila s pomočjo pritiska javnosti njihova zgodba srečno zaključena. Odpravnine, za katere so se delavci borili skoraj pol leta, bodo v tem trenutku številnim izmed nekdanjih Ibijevih delavcev prišle zelo prav. Kar 71 jih namreč še vedno čaka na zavodu za zaposlovanje na novo službo. Gre večinoma za starejše delavke tekstilne industrije, za katere delovnih mest v tem kriznem času praktično ni. Finančno stisko jim bodo vsaj začasno omilile odpravnine, ki na primer za delavko z 28-letno delovno dobo v podjetju znaša 6.000 evrov. Večina delavcev je odpravnine prejela že do srede, ko so pri likvidacijskem upravitelju preverili, kakšno je stanje teden dni po sprejetem dogovoru. Ahac je kljub oteženemu unovčevanju likvidacijske mase v času finančne krize zagotovil potrebnih 730.000 evrov za odpravnine do konca januarja, kot je na zadnjem sestanku tudi obljubil. 2009-01-30 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 444 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/med-krizo-na-hamburger-in-krompircek.html Med krizo na hamburger in krompirček kriza, nova, delovna, mesta, delovno, mesto, zaposlitev, hitra, hrana, mcdonalds Restavracije s hitro prehrano spadajo med redke zmagovalce gospodarske krize. Prehranjevanje v njih je zaradi rasti cen hrane celo bolj ugodno kot kuhanje doma. McDonald's bo zato odprl nove lokale in zaposlil 12.000 ljudi. McDonald s je med redkimi podjetji, ki imajo v času krize celo večje dobičke kot pred njo. Leta 2008 je McDonald s ustvaril 4,3 milijarde dolarjev dobička, kar je 80 odstotkov več kot leto prej, prihodki pa so se povečali za tri odstotke, na 23,5 milijarde dolarjev. Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald s namerava kljub svetovni finančni krizi v Evropi odpreti 240 novih poslovalnic, v katerih bo našlo zaposlitev 12.000 delavcev. Upočasnitve pri nas ni čutiti, je za nemški finančni časnik povedal vodja McDonaldsa za Evropo Denis Hennequin. Nove restavracije bodo odprli po vsej Evropi, predvsem pa v Španiji, Franciji, Italiji, Rusiji in na Poljskem. Medtem ko druge panoge trpijo zaradi šibke konjunkture, pa sodi ameriška veriga restavracij s hitro prehrano med maloštevilne zmagovalce krize. Zaradi rasti cen hrane je postala ponudba hitre hrane cenovno bolj ugodna kot pa doma skuhani obroki, navajajo v McDonald su. 2009-02-01 STA / D.L. 4 4 3 5 4 4 4 0.632 positive 445 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-pod-novo-taktirko.html NLB pod novo taktirko nova, ljubljanska, banka, nlb, draško, veselinovič, predsednik, uprave Draško Veselinovič je prevzel vodenje NLB. Po mnenju poznavalcev je pred zahtevno nalogo. Ukvarjati se bo moral z gospodarsko krizo, vprašanjem lastništva, pa tudi z milijonsko nagrado svojega predhodnika. Draško Veselinovič Veselinovič, ki bo 26. februarja dopolnil 50 let, je po mnenju poznavalcev pred zahtevno nalogo. Na položaj prvega moža NLB prihaja z mesta predsednika uprave majhne Deželne banke Slovenije, pred tem je vodil Ljubljansko borzo od njene ustanovitve. Njegovo slovo s tega položaja je bilo povezano s postopkom ATVP glede domnevno ohlapnega nadzora t. i navideznih poslov. V novem mandatu bo poleg tekočega poslovanja ena od tem zagotovo tudi lastništvo. Vodenje Nove Ljubljanske banke NLB z današnjim dnem prevzema Draško Veselinovič. Doktor ekonomskih znanosti, ki je v finančni svet vstopil kot dolgoletni direktor Ljubljanske borze, bo na vrhu največje slovenske banke nasledil Marjana Kramarja. Ta je svoj petletni mandat sklenil v soboto. Nadzorni svet je Veselinoviča za predsednika uprave največje slovenske banke imenoval 19. decembra lani. Glede na zaostrene razmere in izjemno zahtevno obdobje, v katerega prihajamo, bo ena od ključnih nalog zagotavljanje financiranja gospodarstva in stabilnosti banke, hkrati pa intenziviranje zastavljenih procesov racionalizacije na vseh področjih poslovanja, je takrat poudaril Veselinovič. Odmevno imenovanje Veselinovič se bo moral ukvarjati tudi z lastništvom največje slovenske banke. Imenovanje novega prvega moža NLB je spremljala velika medijska odmevnost, saj je postopek, ki je potekal brez javnega razpisa, sprožil trenja v vladni koaliciji. Največja opozicijska stranka SDS je ministru za finance Francu Križaniču in premierju Borutu Pahorju tudi očitala, da sta od nadzornikov NLB zahtevala Veselinovičevo imenovanje, kar pa sta oba zanikala. Pomisleke je imela tudi Banka Slovenije, kjer so ocenili, da je bil postopek izbire novega predsednika uprave NLB začet prepozno in izpeljan neustrezno . Sprememba v vrhu NLB je pozornost pritegnila tudi zaradi nagrade v višini milijon evrov, ki naj bi jo v skladu s svojo pogodbo prejel nekdanji predsednik uprave Kramar. NLB naj bi bila tudi udeležena pri financiranju managerskih odkupov podjetij. 2009-02-01 STA 3 3 3 0 neutral 446 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/smrtni-udarec-za-murano.html 'Smrtni udarec' za Murano murano, muransko, steklo, benetke, kriza Sloviti steklarji z otoka Murano v beneški laguni vse težje najdejo kupce za svoje umetnine. Ameriških turistov, ki so na veliko zapravljali, ni več, konkurenco pa jim delajo tudi ceneni izdelki iz Kitajske. Detajl muranskega stekla Župan mesta na vodi Massimo Caciarri je za rešitev muranskega steklarstva namenil 300.000 evrov. Murano je ena od naših težav. Ena od 10.000 težav Benetk, je povedal. Sloviti izdelovalci steklenih izdelkov z italijanskega otoka Murano priznavajo, da so v resni krizi. Pravijo, da je več kot 700-letna tradicija ogrožena in dodajajo, da so minili časi, ko je skoraj vsak turist, ki je obiskal Benetke, kupil spominek z Murana. Številne delavnice samevajo, delavce odpuščajo, naročil ni. V zadnjih petih letih se je nekaterim prodaja razpolovila, od nekoč pet tisoč zaposlenih jih je delo ohranilo le tisoč. Močan evro je že pred izbruhom finančne krize odgnal ameriške turiste, ki so še nedavno v dolgih vrtstah čakali na več tisoč evrov vredne izdelke. Poleg tega jim konkurenco delajo tudi ceneni ponaredki iz Kitajske. Steklarskih mojstrov je vse manj, saj poklic za mlade ni privlačen. Poleg tega se bo zaradi odpuščanj tudi manj ljudi izučilo zanj. To bi lahko bil smrtni udarec, je o krizi dejal predsednik beneškega sindikata steklarjev Davide Camuccio. Obstoj Murana je ogrožen, čeprav bi dve ali tri podjetja lahko obstala. Kriza se bo še poglabljala, napovedujejo, rešitev pa vidijo v iskanju novih trgov in oblikovanju unikatnih izdelkov. Obrtniki na Muranu živopisne steklene izdelke izdelujejo že od 13. stoletja. Ponujajo vse, od kozarcev in vaz, do svečnikov, nakita in okraskov. Otoček je dolgo veljal za središče evropske steklarske industrije. Prihodnost je v unikatnih izdelkih, menijo muranski steklarji. 2009-02-02 Reuters / D.L./T.R. 1 2 1.5 0.707 negative 447 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/francija-ne-bo-ogrozila-slovenskih-delovnih-mest.html So Francozi iskreni glede delovnih mest? slovenija, francija, gospodarstvo, obisk, delegacija, borut, pahor, pariz, renault, leclerc Francija je zagotovila, da njeni protikrizni ukrepi ne bodo ogrozili panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji. Pa res ne bodo? Na Češkem in Slovaškem niso tako prepričani. Od francoske vlade smo dobili zagotovila, da ukrepi za premagovanje finančne in gospodarske krize, ki jih že izvaja ali še načrtuje francoska vlada, ne bodo ogrozili tistih panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji, je danes po srečanju s predsednikom francoske vlade Francoisom Fillonom v Parizu povedal premier Borut Pahor. Fillon je Pahorju zagotovil, da Francija ne bo ogrozila delovnih mest v Sloveniji. Med večjimi francoskimi podjetji, ki so prisotna v Sloveniji, velja omeniti proizvajalca avtomobilov Renault in trgovinsko verigo Leclerc. Francija je tretji trgovinski partner Slovenije, v lanskem letu je blagovna menjava dosegla sedemodstotno rast in za nas je pomembno, da finančna in gospodarska kriza večanja obsega blagovne menjave ne bi zaustavila, je poudaril premier. Za nas je bilo izjemno pomembno, da smo od francoske vlade dobili zagotovila, da ukrepi, ki jih že izvaja in še načrtuje francoska vlada, ne bodo ogrozili tistih panog, ki so pomembne za delovna mesta v Sloveniji, je izpostavil Pahor. Na Češkem in Slovaškem je vzdušje drugačno Za slovenska delovna mesta sta še posebej pomembna francoski Renault. Češko predsedstvo Evropske unije je ostro kritiziralo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je v četrtkovem televizijskem nagovoru napovedal sprejetje načrta podpore francoski avtomobilski industriji, ki naj bi predvideval tudi zavezo proizvajalcev avtomobilov, da ne bodo selili proizvodnje iz Francije. Poskusi izkoristiti finančno krizo za uvedbo takšnih oblik protekcionizma in zaščitnih ukrepov bi lahko upočasnili in ogrozili oživitev evropskega gospodarstva, je v izjavi sporočil češki premier Mirek Topolanek. Kot je pojasnil, želi francoski predsednik zaščititi interese svoje države, sam pa bo kot češki premier in predsednik Evropskega sveta zaščitil načelo, da za vse veljajo ista pravila. Na Sarkozyjeve besede so se kritično odzvali tudi na Slovaškem. Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. Del tega načrta naj bi bila zaveza proizvajalcev avtomobilov, da ne bodo selili proizvodnje iz Francije. Če damo denar avtomobilskemu podjetju, to ne bo zato, da bi izvedeli, da bodo na Češkem ali kje drugje odprli novo tovarno, je dejal francoski predsednik. Ob tem je obljubil sprejetje več ukrepov, s katerimi bi v času gospodarske krize pomagali najšibkejšemu delu prebivalstva. Napovedal je tudi davčne olajšave v višini osmih milijard evrov za podjetja, da se bodo lažje spopadla s krizo stoletja . 2009-02-06 STA / T.Š. 3 4 3.5 0.707 neutral 448 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/slovenija/poberejo-subvencije-in-znizajo-place.html Poberejo subvencije in znižajo plače znižanje, plače, delavci, zakon, ministrstvo, subvencija V združenju delavcev opozarjajo na logični in pravni nesmisel, ko delodajalci dobijo subvencije za plače, delavcem pa vseeno znižajo plače. Na ministrstvu pravijo, da gre za zaščito delovnih mest in ne plač. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik V Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij ZSDSP opozarjajo ministra za delo Ivana Svetlika, da lahko trenutno na podlagi predpisanega obrazca za vlogo za dodelitev subvencije po tem zakonu brez dodatnega preverjanja s strani Zavoda za zaposlovanje kandidirajo tudi delodajalci, ki so iz naslova skrajšanja polnega delovnega časa že sorazmerno znižali in to večinoma celo povsem nezakonito tudi plače delavcem, kar je seveda popoln logični in pravni nesmisel . Tako nesprejemljivega načina uresničevanja ZDSPDČ, ki zagotovo utegne imeti v praksi katastrofalne posledice za pravice delavcev, ni nihče pričakoval in ga je treba nemudoma preprečiti, pravijo. Na Zavodu za zaposlovanje so do 5. februarja letos prejeli 149 elektronskih vlog za subvencioniranje polnega delovnega časa, ki se nanašajo na 27.498 delavcev. V tem primeru namreč v resnici ne gre za sofinanciranje plač za polni delovni čas, čemur naj bi bile po določbi zakona subvencije dejansko namenjene, ampak za subvencioniranje znižanih plač, torej za še dodatno nagrajevanje in s tem tudi neposredno spodbujanje njihovega vsesplošnega zniževanja . Tega se bodo namreč pod temi pogoji zagotovo začeli množično posluževati tudi delodajalci, ki jim to zaradi ohranjanja delovnih mest v resnici ne bi bilo nujno, še menijo v združenju. V Gorenju so delavcem že znižali plače za 10 odstotkov, zaprosili so za državne subvencije za skrajšanje delavnega časa, sedaj pa delavce še pozivajo k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Foto POP TV Upravičenosti tega ukrepa namreč, po ugotovitvah združenja, nihče ne preverja, prestrašene delavce pa je v tej krizi kajpak zlahka prepričati v njegovo nujnost, svarijo v združenju. Zakon je bil v prvi vrsti sprejet ravno zato, da bi delodajalcem znižali stroške dela, obenem pa ohranili nezmanjšan obseg pravic delavcev, vključno z vplačilom nezmanjšanih prispevkov v pokojninsko blagajno, še dodajajo. Zato združenje poziva Ministrstvo za delo k takojšnjemu ukrepanju za odpravo omenjenih anomalij pri uresničevanju zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa v praksi. Delodajalci, ki so zaradi skrajšanja delovnega časa znižali tudi plače, ne morejo dobiti subvencije, pravijo v združenju. Ministrstvo Zakon ne posega v dogovore o plačah Na ministrstvu za delo odgovarjajo, da je bil omenjen zakon pripravljen z namenom ohranjanja delovnih mest in da ne posega v dogovore o plačah. Prav z namenom nadzora nad izvajanjem zakona je kot pogoj za pridobitev subvencije ob nadaljnjem skrajšanju delovnega časa na manj kot 36 ur največ 32 ur na teden potreben tudi dogovor z reprezentativnim sindikatom, pravijo. Dogovori glede plač pa tudi po novem ostajajo enaki, kot so bili pred sprejetjem tega zakona, še pravijo na ministrstvu za delo. Preberite tudi o dogajanju v podjetju Gorenje. 2009-02-09 P.J. 2 1 1.5 0.707 negative 449 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/drazji-bencin-cenejsa-dizel-in-olje.html Dražji bencin, cenejša dizel in olje bencin, dizel, olje, cena, petrol Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 0,024 evra in bo stal 0,965 evra za liter. Dizelsko gorivo in kurlino olje se bosta rahlo pocenila. Bencin se bo podražil. Cene nekaterih naftnih derivatov se bodo s torkom ponovno zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,024 evra, na 0,965 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,026 evra, na 0,981 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,001 evra, na 0,947 evra, kurilno olje pa za 0,004 evra, na 0,534 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. 2009-02-09 P.J. 2 2 2 0 negative 450 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/ali-se-upravi-petrola-maje-stolcek.html Ali se upravi Petrola maje stolček? istrabenz, petrol, igor, bavčar, skupščina, predsednik, uprave Vse več je govoric, da naj bi prvega moža Petrola Marka Kryžanowskega predčasno zamenjali. Najprej bo na vrsti nadzorni svet, nove nadzornike naj bi Petrol dobil še ta mesec. 2009-02-10 Polona Križnar 2 3 2 3 3 2 2.5 0.548 neutral 451 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/delavcem-revoza-se-ni-treba-bati-za-sluzbo.html 'Delavcem Revoza se ni treba bati za službo' renault, revoz, delovno, mesto, služba, gospodarska, kriza Finančni minister Franc Križanič je po pogovorih v Franciji dejal, da se po njegovem mnenju delavcem v slovenski podružnici Renaulta ni treba bati za delovna mesta, saj tovarna ostaja pomemben del Renaulta. V Revozu bo proizvodnja delovala še naprej. Delavcem v slovenski podružnici francoskega Renaulta se ni treba bati za delovna mesta, je danes v Bruslju dejal finančni minister Franc Križanič. Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja ta tovarna pomemben del Renaulta, je povedal in dodal, da se lahko zgodi, da bo morala Slovenija ukrepati podobno kot Francija v sektorju bele tehnike. Dejstvo je, da avtomobilska industrija v Franciji zaposluje približno deset odstotkov delovne sile, torej je zelo pomemben sektor za francosko gospodarstvo, zato je šla francoska vlada proizvajalca avtomobilov direktno kreditirati, je minister pojasnil ukrepe francoske vlade, ki so v EU naleteli na številne kritike. Francoska vlada se je odločila za ugodne kredite obema večjima proizvajalcema avtomobilov. To je posledica kreditnega krča, zaradi katerega mora vlada direktno kreditirati proizvajalce zaradi padca povpraševanja in pričakovanja, da bo povpraševanje v nadaljevanju naraščalo, je danes pojasnil minister Križanič. Evropski trg avtomobilov je specifičen, je sicer v veliki meri zasičen, saj večina gospodinjstev avto ima, a tako velik, da že samo obnavljanje voznega parka zahteva več kot milijon novih vozil letno, tako da bo povpraševanje v nadaljevanju precej večje od tega upada oziroma se bo to izravnalo, je še razložil. Ukrepi, ki jih sprejemata francoska in nemška vlada, poskušajo po njegovih besedah stimulirati zamenjavo voznega parka in tako skrajšati obdobje krča, ki je nastal zaradi oteženega dostopa do kreditov in pozneje zaradi pesimizma potrošnikov ter prestavljanja načrtov družin za nakup avtomobila v poznejša obdobja. Ni dvakrat za reči, da bomo morali mi kje drugje izvesti podobne ukrepe, če krediti ne bodo normalno stekli, je dejal minister in med morebitnimi sektorji, kjer bi bili takšni ukrepi pomembni, izpostavil belo tehniko. Sicer pa je ponovno izrazil pričakovanje, da se bodo kreditne dejavnosti sprostile. 2009-02-10 STA 3 4 3.5 0.707 neutral 452 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/rs-neuspesno-poslovanje-soda-in-likvidacije-dsu.html Sod Nepravilnosti smo odpravili že leta 2005 računsko, sodišče, revizija, sod, dsu Sod pri ocenjevanju vrednosti premoženja, namenjenega za pokrivanje svojih obveznosti, ni ravnala učinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Iz Soda pa pojasnjujejo, da so nepravilnosti odpravili že leta 2005. Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti poslovanja Soda in neuspešnost likvidacije Družbe za svetovanje in upravljanje. Tako ugotavljata novi revizijski poročili računskega sodišča, katerih cilj je bil ugotoviti smotrnost poslovanja Soda pri poravnavanju obveznosti med letoma 2004 in 2007 ter smotrnost ustavitve postopka likvidacije Družbe za svetovanje in upravljanje DSU v letu 2007. Slovenska odškodninska družba Sod po ugotovitvah revizorjev pri ocenjevanju presežka oziroma primanjkljaja premoženja, namenjenega za pokrivanje vseh nastalih in ocenjenih zakonskih obveznosti v prihodnjih letih, ni ravnala učinkovito. Primanjkljaj premoženja je namreč v letu 2004 ugotavljala na podlagi računovodskih izkazov, ki niso bili sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja v obdobju, na katerega se nanaša revizija, ni bil določen v predpisih ali internih aktih Soda. Družba je način izračunavanja presežka oziroma primanjkljaja sredstev spreminjala ter dopolnjevala, pri tem pa upoštevala nekatere predpostavke, zaradi katerih po oceni revizorjev obstaja tveganje, da ni bilo mogoče ugotoviti natančnih vrednosti vseh bodočih obveznosti, medtem ko vrednost premoženja in prihodnji donosi niso bili pravilno ocenjeni. Ob tem računsko sodišče opozarja, da je Sod neustrezno izkazoval tudi poslovne dogodke, ki so bili povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države. Tako je bilo med letoma 2004 in 2007 nanjo neodplačno preneseno premoženje za pokrivanje zakonskih obveznosti v skupnem znesku 401,7 milijona evrov, večinoma za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Težko je oceniti vrednost presežka ali primanjkljaja Revizorji menijo, da ti prenosi niso bili potrebni. Ker so ob tem borzni tečaji precej nihali, vrednosti primanjkljaja oziroma presežka premoženja ni mogoče oceniti, zato so revizorji predlagali vzpostavitev sistema evidentiranja premoženja in obveznosti, ki bo omogočal pogostejše in ažurno izračunavanje razpona vrednosti, v okviru katerega se bo gibal primanjkljaj oziroma presežek. Z izjemo obveznosti iz denacionalizacije Sod zakonskih obveznosti ni mogla učinkovito načrtovati, je še ugotovilo računsko sodišče. Poleg tega cilji poslovanja Soda iz letnih načrtov niso bili določeni na jasen in merljiv način, zato sodišče ni moglo oceniti, ali je bila uspešna pri izpolnjevanju načrtovanih poslovnih ciljev. Likvidacija DSU ni bila uspešna Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes Foto 24ur.com V drugi reviziji je računsko sodišče ocenilo, da postopek likvidacije DSU ni bil izveden uspešno, saj ga je vlada ustavila, DSU pa nadaljevala z rednim poslovanjem. Medtem ko bi se moral postopek zaključiti s sprejemom ustreznega zakona ter preostanek premoženja DSU prenesti na Sod, pa vlada predloga zakona ni uvrstila v obravnavo, temveč je brez obrazložitve sprejela sklep o ustavitvi likvidacijskega postopka. Takšna odločitev je povzročila negospodarno izvajanje nalog DSU, saj bi jih bilo mogoče izvajati v okviru Soda z nižjimi stroški oziroma gospodarneje. Prihranek pri stroških so revizorji ocenili na najmanj 59.703 evre, pri čemer niso upoštevani še stroški manjšega števila zaposlenih v primeru prenosa dejavnosti na Sod. Računsko sodišče je še ocenilo, da je DSU v letu 2007 negospodarno porabila najmanj 121.823 evrov, med drugim za izplačilo enkratnega nadomestila vodji službe za ekonomiko ter za svetovalne in računovodske storitve. Je pa DSU uspešno izvedla prodajo premoženja ter načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih. Posledica neizvršene likvidacije je bila tudi nenamenska poraba kupnine od prodanega deleža DSU v Slovenski industriji jekla. Kupnina v višini 16,3 milijona evrov namreč ni bila porabljena za zmanjšanje zadolženosti države, temveč za financiranje razširitve dejavnosti hčerinske družbe DSU Nepremičnine. Sod Nepravilnosti odpravili že leta 2005 Direktor Soda v letih med 2005 in 2007 Marko Pogačnik Foto Kanal A Iz Soda pa odgovarjajo, enega od ključnih očitkov iz danes objavljene revizije smotrnosti poslovanja pri poravnavanju obveznosti - nepravilnosti pri računovodskih standardih - odpravili že v letu 2005. Sod je v vseh pogledih poslovala in posluje v skladu z veljavnimi predpisi in internimi akti, so sporočili. V obdobju med letom 2004 in 2007 se je v Sodu izmenjalo kar nekaj vodstev. Novi upravni odbor in vodstvo Soda, na katerega čelu je od 1. maja 2005 Marko Pogačnik, sta že ob svojem imenovanju prepoznala neustreznost izdelanih računovodskih izkazov za leto 2004, nanje večkrat opozarjala in jih tudi ustrezno prenovila, so še sporočili iz Soda. Do leta 2005 so se namreč uporabljali računovodski predpisi, ki veljajo za proračunske uporabnike, potem pa je družba uvedla nov način računovodskega evidentiranja, ki velja za gospodarske družbe in je skladen s slovenskimi računovodskimi standardi. V tem času je družba naredila vse, da bi prikazala pošteno vrednost premoženja - tako sredstev kot obveznosti, poudarjajo v Sodu ter dodajajo, da so v zadnjem obdobju, predvsem v letih 2006 in 2007, bistveno povečali bilančno vsoto in v zadnjih treh letih poslovali pozitivno ter tako zagotavljali presežke za poravnavanje svojih obveznosti. V poročilu omenjeni izkazani poslovni dogodki, povezani s poplačevanjem obveznosti za račun države pri povračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, so za Sod nevtralen posel in na računovodske izkaze nimajo vpliva, so še pojasnili. 2009-02-10 STA 2 3 2.5 0.707 neutral 453 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/pomoc-izvozno-usmerjenim-podjetjem.html Pomoč izvozno usmerjenim podjetjem gzs, samo, hribar, milič, podjetje, finančna, kriza Podpora izvozno usmerjenim podjetjem, črpanje evropskih sredstev ter razvoj in spodbujanje inovativnosti. To so ukrepi, v katerih vidimo priložnosti, je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Slovenska podjetja morajo ob zaostrenih razmerah v razvitih zahodnih državah aktivneje iskati priložnosti na novih trgih. V začetku marca naj bi zaživel strateški svet za internacionalizacijo. V njem bodo sodelovali direktorji 30 največjih domačih izvozno-uvoznih podjetij. Povezovanje slovenskih podjetij za skupne nastope na tujih trgih naj bi krepili tudi v klubu izvoznikov, podjetjem pa nudili usposabljanje in aktivno podporo pri vstopu in poslovanju na tujih trgih. V GZS letos načrtujejo 16 obiskov gospodarskih delegacij v tujini, gostili naj bi deset tujih delegacij, pripravili pa bodo 50 različnih dogodkov s področja mednarodnega sodelovanja. Eno od področij, ker GZS vidi možnost za krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij, je okrepljeno črpanje evropskih sredstev. GZS pa si prizadeva za poenostavitev postopkov za prijavo in poročanje ter za povečanje sredstev za razvojne aktivnosti v podjetjih. Naši uradniki bi morali biti promotorji, plačani po številu uspešnih projektov, so pa cenzorji, je dejal Hribar Milič. Projekti ne padajo zaradi razvojno-tehnoloških šibkosti, ampak zaradi formalnih pomanjkljivosti, je dejal. Zato naj bi pripravili brifinge za udeležence v projektih, na kateri naj bi jih predstavniki ministrstev opozorili na pomanjkljivosti in pasti. Gospodarstvo po njegovih besedah išče nove trge, izvaja racionalizacijo, tudi pri številu zaposlenih. Ukrep subvencioniranja delovnega časa le blaži , kar se dogaja v dobrih podjetjih, ne bo pa prinesel olajšanja podjetjem, ki imajo težave z naročili, je prepričan. Stroškovni učinek ukrepa je manj kot pet odstotkov celoletnega stroška dela, ki v slovenskem gospodarstvu povprečno znaša 20 tisoč evrov letno, je opozoril. 2009-02-10 STA / I.A. 4 3 3.5 0.707 neutral 454 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/velikanska-izguba-koncerna-peugeot-citroen.html Velikanska izguba koncerna Peugeot-Citroen avtomobili, avtomobilska, industrija, kriza, peugeot, citroen, sarkozy, francija Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč. 2009-02-11 STA/Reuters / D.L. 2 1 1.5 0.707 negative 455 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/poznamo-svoje-pravice.html Poznamo svoje pravice? potrošnik, pravica, izdelek, nakup Ali ste vedeli, da vam morajo izdelek, ki ste ga dali v času garancije popraviti, vrniti v 45 dneh, v nasprotnem primeru pa vam morajo dati novega? 2009-02-12 Tanja Volmut 5 3 4 4 4 3 3.833 0.753 positive 456 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/renault-z-78-odstotkov-nizjim-dobickom.html Renault z 78 odstotkov manjšim dobičkom renault, dobiček, poslovni, rezultat, Thierry, Moulonguet, nicholas, sarkozy Francoski Renault je lansko leto sicer končal z dobičkom, a se je ta v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 1,42 milijarde, zmanjšal na 599 milijonov evrov. Finančni direktor drugega največjega francoskega proizvajalca avtomobilov Thierry Moulonguet je ob objavi poslovnih rezultatov poudaril, da je skupino močno prizadela finančna in gospodarske kriza ter posledično padec prodaje v drugi polovici leta. Prihodki od prodaje so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 37,79 milijarde evrov. Medtem ko so se prihodki še v prvem četrtletju lani povečali za 2,3 odstotka, so se v tretjem četrtletju zmanjšali za 2,2 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je kriza poglobila, pa kar za 28,7 odstotka. Vodstvo družbe bo na skupščini Renaulta, ki bo 6. maja, lastnikom predlagalo, da se zaradi zaostrenih razmer na trgu in posledično slabšega poslovanja dividende letos ne izplačajo. Dolgovi Renaulta so se lani povečali s 5,86 milijarde na 7,94 milijarde evrov. Renault ne bo spreminjal septembra lani sprejetega načrta, po katerem naj bi se s šest tisoč zaposlenimi dogovorili za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja. Približno 1700 zaposlenih je že ostalo brez dela. Koncern bo sicer v prihodnje zmanjšal zaloge, zniževal stroške in poskušal okrepiti sinergije z japonskim Nissanom. Hkrati pa bo Renault še naprej sodeloval z oblikovalci politik z vsega sveta, s katerimi bo skupaj poskušal najti dovolj virov za preživetje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek predstavil načrt pomoči avtomobilskemu sektorju. Država bo avtomobilskim proizvajalcem Peugeot Citroen, Renault in Renault Trucks zagotovila 6,5 milijarde evrov pomoči. Omenjena podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji. Peugeot Citroen, ki je v sredo poročal o 350 milijonov evrih izgube v letu 2008, in Renault bosta prejela po tri milijarde evrov, medtem ko bo Renault Trucks, ki je v lasti švedskega Volva, prejel 500 milijonov evrov. 2009-02-12 STA 2 2 2 0 negative 457 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hit-delavcev-premalo-a-vseeno-odpuscanja.html Hit Delavcev premalo, a vseeno odpuščanja hit, vprašalnik, trošt, odpuščanje, delavec, zaposlen Koliko otrok imate, kakšno je vaše zdravstveno stanje, koliko imate premoženja? Na ta vprašanja morajo odgovarjati delavci novogoriškega Hita. 2009-02-13 Ana Turk 2 2 3 3 1 3 2.333 0.816 negative 458 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/mura-676-zaposlenih-prevec.html Mura 676 zaposlenih preveč mura, nadzorni, svet, zaposlen, odpuščanje, delavec, izguba Nadzorni svet Mure je na seji razpravljal o možnostih dokapitalizacije in zmanjšanju števila zaposlenih za 676 in ne 300, kot je bilo najprej rečeno. Mura je leto sklenila s skoraj poldrugim milijonom izgube. Sestal se je nadzorni svet Mure, kjer je glavna beseda tekla o možnostih dokapitalizacije in o zmanjšanju števila zaposlenih za 676 namesto za 300, kot so sprva nameravali. Mura je sicer že lani število zaposlenih zmanjšala za 350, nekaj pa jih je poslala tudi na čakanje. Družba je sicer lansko leto sklenila z izgubo v višini 3 milijonov evrov, obseg naročil pa je v zadnjem času upadel za kar petino. Obseg proizvodnje naj bi tako zmanjšali za osem odstotkov, celotna skupina Mura pa naj letos ne bi poslovala z izgubo. Izguba v višini tri milijone evrov je sicer nekaj višja, kot smo pričakovali, vendarle je nadzorni svet z delom celotnega kolektiva in uprave zadovoljen, je po današnji seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Henrik Peternelj. Družba je imela skoraj enako realizacijo kot leto prej, a s 300 delavci manj, obveznim dvigom plač, ki je ob vseh ukrepih ob varčevanju zahteval dodatna 2,2 milijona evrov, in zmanjšanjem porabe električne energije, za katero pa so zaradi zvišanja cen energentov kljub temu plačali 500.000 evrov več kot leta 2007. Nadzorni svet je tudi potrdil predlog uprave za letos, ki med drugim predvideva povečano prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko, prenos nekaterih del, ki jih imajo tuje družbe, nazaj v Mursko Soboto, organiziranje proizvodnje za tuje blagovne znamke tako, da bo mogoče natančnejše spremljanje ekonomičnosti, in prilagajanje obsega dodelavnih poslov predvsem glede ekonomičnosti, saj niso vsi prinašali pozitivnega rezultata. Dokapitalizacija? Pri obravnavi finančnega prestrukturiranja smo ugotovili, da je Mura še vedno solventna družba, vendar pa ima razmerje med sredstvi in viri sredstev podrto, kar pomeni, da ima premalo dolgoročnih virov. Zato smo načrt sprejeli in zadolžili upravo, naj do konca marca skliče izredno skupščino, kjer bomo lastnike vprašali, ali so pripravljeni Muro dokapitalizirati za 8,5 milijona evrov oz. ali lahko računamo, da se prednostna pravica ukine in da se vpraša upnike, ali so del svojih terjatev pripravljeni spremeniti v lastniške deleže, je povedal prvi Murin nadzornik. Največji lastnik Mure je sicer Nacionalna finančna družba. 2009-02-13 STA / B.S. 1 2 3 1 2 2 1.833 0.753 negative 459 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/prodaja-avtomobilov-manjsa-za-cetrtino.html Prodaja avtomobilov manjša za četrtino avtomobil, avtomobili, prodaja, acea V Evropi se je januarja število novoregistriranih avtomobilov v primerjavi z lanskim januarjem znižalo za 27 odstotkov. ACEA v poročilu še ugotavlja, da se je število novih registracij zniževalo devet mesecev zapored. Kot je v Bruslju sporočila Zveza evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je bilo na novo registriranih v tem obdobju 958.517 avtomobilov, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. K znižanju pa so prispevali kar vsi trgi. Najhujši padec so zabeležili na Islandiji 88,1 odstotka in Irskem 66,5 odstotka. Z izjemo Francije 7,9 odstotka so januarja dvoštevilčna znižanja zabeležili vsi trgi. Pregled najpomembnejših avtomobilskih trgov, ki ga je pripravila ACEA, kaže, da sta se Francija in Nemčija 14,2 odstotka odrezali bistveno bolje kot Velika Britanija 30,9 odstotka, Italija 32,6 odstotka in Španija 41,6 odstotka. V novih članicah EU se je povpraševanje po novih avtomobilih zmanjšalo za 34 odstotkov. Poljski trg se je obnesel najbolje 5,3 odstotka. Prodaja na ostalih trgih se je zmanjšala bistveno bolj v Romuniji za 53,2 odstotka, na Madžarskem za 52,3 odstotka, na Češkem za 12,3 odstotka. V Sloveniji se je januarsko število novih registracij po podatkih ACEA v medletni primerjavi znižalo za 25,4 odstotka. 2009-02-13 STA / I.A. 1 2 1.5 0.707 negative 460 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/novogradnja-v-zda-na-najnizji-ravni-doslej.html Novogradnja v ZDA na najnižji ravni doslej gradnja, stanovanje, amerika, zda, hiša Gradnja novih hiš in stanovanj v ZDA se je januarja v primerjavi z decembrom lani znižala za 16,8 odstotka, na 466.000 enot. Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino ugotavlja, da je gradnja novih stanovanj in hiš januarja v primerjavi z mesecem poprej najbolj padla v severovzhodni regiji ZDA, in sicer za 42,9 odstotka. Na srednjem zahodu je padla za 29,3 odstotka, na jugu za 12,8 odstotka, na zahodu pa za 6,4 odstotka. Podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize. Ameriški gradbeniki so januarja lani začeli postavljati temelje za 906.200 hiš in stanovanj, kar je občutno manj kot leta 2007, ko so začeli delati na 1,36 milijona stanovanjskih objektih. Analitiki so pričakovali, da bo obseg gradenj nazadoval na približno 530.000 enot, ne pa na 466.000 enot. Kot ocenjujejo, podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize, ta je tudi glavni vir sedanje finančne in gospodarske krize, ki jo poskuša administracija predsednika Baracka Obame rešiti s stimulacijskim paketom in ukrepi za oživitev kreditnih trgov. Znižalo se je tudi število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer za 4,8 odstotka, na letno prilagojeno raven 521.000 enot. Lani je bilo v postopku zaplembe stanovanjskih nepremičnin dva milijona Američanov, banka Credit Suisse pa napoveduje, da se številka lahko v naslednjih letih povzpne do 10 milijonov. 2009-02-18 STA / U.Z. 1 2 1 1.333 0.577 negative 461 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-prislo-do-depreciacije-kune.html Bo prišlo do depreciacije kune? hrvaška, gospodarska, kriza, hrvaška, centralna, banka, kuna, depreciacija Medtem ko bo hrvaški zunanji dolg po predvidevanjih dosegel 94 odstotkov BDP, Hrvaška centralna banka uvaja nove ukrepe glede tečaja kune in zagotavljanja likvidnosti. Hrvaška centralna banka HNB vztraja pri stabilnosti tečaja kune v primerjavi z evrom, kar je del strategije obvladovanja učinkov svetovne finančne krize. Stabilnost finančnega sistema je ključna za normalno ekonomsko življenje in ta stabilnost predpostavlja stabilnost tečaja, je dejal guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski. Po njegovih besedah morajo k temu prispevati vsi igralci , a ne iz altruizma, ampak iz lastnega interesa . Na ugibanja o depreciaciji kune je odgovoril Če enkrat spustite duha iz steklenice, ga je težko obvladati. Tečaj se brani ali sprošča, ni sredine. Hrvaške banke kljub temu, da je večina v tuji lasti, po besedah Rohatinskega ne morejo poslovati brez upoštevanja gospodarskega stanja države, svojih strank in celotnega finančnega sistema. Takšen interes mora biti po njegovem mnenju prevladujoč v primerjavi z nekaterimi morebiti drugačnimi interesi njihovih matičnih bank . Nedavno je predsednik uprave največje hrvaške banke, Zagrebačke banke, ki sodi v skupino Unicredit, Franjo Luković nakazal, da bi morala kuna devalvirati za do deset odstotkov. Rohatinski je ob tem menil, da ima Hrvaška dovolj pameti in znanja, da se izvleče iz krize. Tudi pred dvema mesecema sem trdil, da ne potrebujemo aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom, a se na žalost v teh dveh mesecih ni veliko naredilo, je dejal. Po ocenah HNB bo lanski primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance dosegel okoli 11 odstotkov BDP, zunanji dolg pa 94 odstotkov BDP. Pomembnejše preprečevanje depreciacije kot zvišanja obrestne stopnje HNB je po besedah Rohatinskega že uvedla nove ukrepe glede tečaja in zagotavljanja likvidnosti. Med drugim so tako zmanjšali stopnjo minimalno potrebnih deviznih terjatev s 25 na 20 odstotkov ter na ta način zagotovili bankam 1,25 milijarde evrov. HNB je poslovnim bankam danes prodala tudi 185 milijonov evrov po 7,44 kune za evro. Sprejeti ukrepi praviloma vplivajo na zvišanje obrestnih mer. To ne pomeni, da osrednja banka ni socialno občutljiva. Veliko večja zaščita dolžnikov je preprečevanje depreciacije tečaja kot preprečevanje zvišanja obrestnih stopenj, je še dejal. Glede zahteve za ukinitev omejevanja plasmajev je pojasnil, da je težava v valutni klavzuli posojil, posebej tistih v švicarskih frankih. Kuna je v zadnjih 13 mesecih depreciirala v primerjavi s frankom za 12,3 odstotka, zaradi tega so narasli plasmaji bank, ki imajo velik delež posojil v švicarskih frankih. HNB kot regulator ne vidi večjih omejitev za celotne plasmaje pod pogojem, da je tečaj kune stabilen. Vse pogosteje omenjanje možne depreciacije kune je ocenil kot okrepljen pritisk za ukinitev limita. Če je depreciacija nekaj neizogibnega, zadrževanje limita lahko pripelje do kreditnega zloma. Menimo, da to ni realna možnost, je povedal guverner HNB. 2009-02-18 STA 3 3 3 0 neutral 462 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-drugi-svezenj-ukrepov-za-omilitev-krize.html Še drugi sveženj ukrepov za omilitev krize sveženj, ukrepov, blažitev, krize, gospodarstvo, gaspari, banka Država želi kar najbolj zmanjšati negotovost, ki vlada na trgu, pravi Gaspari. Zato bo vlada sprejela še drugi sveženj ukrepov za omilitev posledic gospodarske krize. Gaspari Ni jasno, ali je spodnja raven že dosežena. Vlada bo sveženj ukrepov za omilitev posledic finančne krize sprejela v četrtek, cilj tega pa je izboljšati potencial na kreditnem trgu in omogočiti normalno delovanje podjetniškega sektorja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je namreč povedal, da se trendi slabšanja gospodarskih razmer v mednarodnem okolju in tudi v Sloveniji še niso ustavili. V tem trenutku še ni jasno, ali je spodnja raven že dosežena, je poudaril. Vlada se je skupaj z Banko Slovenije po njegovih besedah odločila za ukrepe za oživitev kreditnega trga. Od tega, ali bo bankam uspelo refinancirati svoje obveznosti, je odvisno, ali bodo nudile dovolj kreditne podpore gospodarstvu, je poudaril in dodal, da je teh obveznosti za približno 2,4 milijarde evrov. Fiskalni ukrepi ne morejo ublažiti nedelovanja kreditnega trga. Osrednji ukrep omenjenega svežnja je jamstvena shema poslovnim bankam za kreditiranje podjetij v vrednosti do milijarde evrov, poseben zakon naj bi sprejeli ob odločanju o rebalansu proračuna. Ponudba bo dana vsem bankam, obvezna bo 20-odstotna soudeležba bank, jamstva pa bodo izdajali do konca leta 2010. Najvišji znesek jamstva bo odvisen od prihodkov in kapitala podjetja, najkrajša ročnost bo pol leta, najdaljša pa pet let, je nekatere značilnosti ukrepa orisal Gaspari. Kot dopolnilni ukrep v primeru dodatnega poslabševanja razmer je vlada oblikovala ukrep o poroštvih države za zadolževanje podjetij, pri čemer je najvišji znesek glede na velikost podjetja odvisen od ocene letne mase plač. Veljavnost ukrepa naj bi bila do konca leta 2010. Vlada ima v pripravi tudi ukrep odkupa terjatev bank do podjetij, če prva dva ukrepa ne bi delovala. Pripravili smo stopenjsko ukrepanje, ki bo delovalo glede na to, kako bo posamezen ukrep prijel, je dejal Gaspari. Kot tretji ukrep v sklopu krepitve kreditnega potenciala bank je dokapitalizacija SID banke v višini 160 milijonov evrov, ki je že v parlamentarnem postopku, z njim pa se bo kapital banke okrepil na 300 milijonov evrov. Vlada bo po Gasparijevih besedah poskušala pospešiti racionalizacijo in večjo učinkovitost črpanja kohezijskih sredstev. 2009-02-18 STA 3 4 2 3 1 neutral 463 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nic-vec-check-in-pultov.html Nič več 'check-in' pultov ryanair, letalska, družba, polet, letalo, prijava, prijavni, pult, check, in, desk Z družbe Ryanair so sporočili, da nameravajo ukiniti vse prijavne pulte in prijavo na polet povsem prenesti na splet. To naj bi zmanjšalo stroške, posledično pa tudi letališke pristojbine. Ryanair bo prijavo na let popolnoma prenesel na splet. Pri Ryanair so se za to potezo odločili z namenom, da bi privarčevali. Izvršni direktor te irske letalske družbe Michael O Leary je ob tem dejal, da nameravajo do konca tega leta popolnoma ukiniti vse prijavne pulte check-in desk in zaposlene, ki sprejemajo potnike. Vse, kar bomo imeli, bo prostor za odlaganje prtljage, ostalo bodo potniki opravili preko spleta. Sredstva, ki jih bodo na ta način privačevali, naj bi se povrnila potnikom v obliki nižjih letaliških pristojbin, ko pa bo prtljago možno prijaviti preko spleta, naj bi se zmanjšala tudi cena pristojbine za to. Predstavnik družbe Stephen McNamara je povedal, da že zdaj okrog 97 odstotkov potnikov letalske karte rezervira s pomočjo spleta, okrog 75 odstotkov pa se jih na ta način tudi že prijavi na let. Zato bo to naslednji logičen korak, ki bo zmanjšal naše stroške, posledično pa se bo to preneslo tudi na potnike. Nad potezo, ki so jo uvedli potem, ko so na svojih poletih dovolili uporabo mobilnih telefonov, gotovo ne bodo navdušeni vsi, so prepričani angleški mediji, ki poročajo o tem. Predstavnik mednarodnega združenja letalskih potnikov International Airline Passengers Association Jonathan French je dejal, da je to žalostno, saj potovanje ne bo več tako prijetna izkušnja, a če ljudje hočejo poceni polete, bodo pač to tudi dobili. Vse postaja tako neosebno, kar je velika škoda. Vedno obstaja manjše število ljudi, ki potrebujejo pomoč ali spodbudo in ti se bodo po to obrnili na druge letalske družbe , je prepričan. 2009-02-21 B.S. 4 4 4 0 positive 464 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/hrvaski-trgovci-zaradi-nedelj-na-sodisce.html Hrvaški trgovci zaradi nedelj na sodišče hrvaška, trgovina, nedelja, zakon, prepoved, obratovanja, sodišče, ustava, trgovec Nekateri hrvaški trgovci so se zaradi prepovedi obratovanja ob nedeljah pritožili na ustavno sodišče. Kot trdijo, naj bi jim bila s tem kršena pravica do dela. V trgovinah z živili že opažajo, da se nedeljski kupci prerazporejajo na druge dni. Del hrvaških trgovcev se je prejšnji teden pritožil na ustavnem sodišču zaradi vladne omejitve obratovanja trgovin ob nedeljah. Med osmimi pobudniki pritožbe so večinoma trgovska podjetja, ki niso v živilskem sektorju, medtem ko se povabilu na skupno akcijo trgovcev niso odzvale največje trgovske verige. Nakupovalni centri, kot sta Avenue Mall in City Center One, ali Tower Center na Reki, ter Emmezeta, Mandi, Magma, Ipercoop in Outlet Center v Sv. Heleni pri Zagrebu so ocenili, da so zaradi zaprtih vrat ob nedeljah oškodovani za ustavno pravico na delo. Zaradi prepovedi dela ob nedeljah na Hrvaškem trgovski verigi Magma in Getro v začetku leta nista podaljšali pogodbe za 155 oziroma 200 delavcev, so poročali hrvaški mediji. Med razlogi za umik prepovedi so navedli znižanje prometa tudi za tretjino, kar ogroža vlaganja več milijonov evrov v nakupovalne centre in podjetniške svoboščine, ter diskriminacijo v primerjavi z drugimi dejavnostmi, ki lahko opravljajo svoje delo ob nedeljah. Ob nedeljah so zaslužili okoli petino tedenskega prometa, saj so se nakupovalni centri uveljavili kot kraj nedeljskih družabnih srečanj. Sicer pa je ustavno sodišče razveljavilo prejšnji zakon o prepovedi dela ob nedeljah. Velike trgovske verige, kot so Konzum, Mercator ali Billa, ki se predvsem ukvarjajo s prodajo živil, pa so objavile, da se je promet, ki so ga imeli ob nedeljah, počasi prestavlja na druge dni v tednu, predvsem na soboto in ponedeljek. Medtem so mestne oblasti v Zagrebu dovolile, da nakupovalni centri in trgovine delajo tudi do polnoči, kar naj bi tudi pomagalo trgovcem pri nadomeščanju izgubljenih nedelj. Podobno odločitev naj bi sprejele tudi oblasti v drugih hrvaških mestih. Hrvaški trgovci na ustavnem sodišču iščejo pravico do delovnih nedelj. Foto dnevnik.hr Predvidoma največ izgub naj bi imeli mali trgovci, ki so ravno ob nedeljah imeli največ prometa. Kot so sporočili iz ceha malih trgovcev, bodo izvedli anketo med svojimi člani, da bi ugotovili, kako se prepoved odraža na njihovo poslovanje. Sicer pa ima zakon o prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah, ki so ga uveljavili od začetka leta, precej izjem. Vse leto so lahko ob nedeljah odprte prodajalne na bencinskih in železniških postajah, obmejnih prehodih, na letališčih in v pristaniščih ter kioski, pekarne in prodajalne v bolnišnicah in hotelih. Nakupovalni centri bodo lahko delali ob nedeljah v času turistične sezone od začetka junija do konca septembra med 7.00 in 14.00. 2009-02-21 STA / T.Š. 2 3 2.5 0.707 neutral 465 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nad-gospodarsko-krizo-z-nizkocenovnimi-kozmeticnimi-izdelki.html Nad gospodarsko krizo z nizkocenovnimi kozmetičnimi izdelki kozmetika, koncern, l'oreal, dobiček, izguba, odpuščanje, kriza Največji svetovni proizvajalec kozmetike, francoski L'Oreal, se bo s svetovno gospodarsko krizo spopadel s prodajo nizkocenovnih izdelkov. L orealu ne kaže najbolje. Koncern, ki je lani ustvaril 1,95 milijarde evrov dobička, bo zniževal tudi stroške. Napovedal je zamrznitev zaposlovanja in postopno odpuščanje. L Oreal, koncern, ki je lani ustvaril 1,95 milijarde evrov dobička in ki po vsem svetu zaposluje 67.600 ljudi, je napovedal zamrznitev zaposlovanja in postopno odpuščanje. Delovna mesta bo predvidoma ukinjal postopoma, in sicer ob zapiranju posameznih obratov, je ob objavi lanskih poslovnih rezultatov povedal izvršni direktor družbe Jean-Paul Agon. Dobiček L Oreala se je lani zmanjšal za 26,6 odstotka na 1,95 milijarde evrov. Kljub krizi je bilo lansko leto uspešno, družba je namreč s prodajo deleža v farmacevtskem velikanu Sanofi-Aventis iztržila 1,5 milijarde evrov. Prihodki od prodaje so se povečali za 3,1 odstotka na 17,54 milijarde evrov. V L Orealu so pri napovedih za leto zelo previdni. Agon napoveduje zelo težavno obdobje, predvsem v prvem četrtletju oziroma v prvi polovici leta. Svetovni kozmetični trg naj bi beležil pozitivne številke in upamo, da bomo zabeležili večjo rast od povprečja na trgu, je poudaril. Svetovni kozmetični trg je lani beležil 2,9-odstotno rast, kar je precej manj kot v letu 2007, ko je bila rast petodstotna. 2009-02-21 STA 3 2 2.5 0.707 neutral 466 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/istrabenz-nepripravljen-na-krizo.html Istrabenz nepripravljen na krizo bavčar, istrabenz, kryžanovski, prikrivanje, letno, poročilo Kryžanowski, ki za milijone, ki jih je vložil v Bavčarjev Istrabenz, še vedno nima kaj pokazati, to poskuša prikriti tudi v računovodskih izkazih in letnem poročilu. 2009-02-23 Marko Milenkovič 2 1 1.5 0.707 negative 467 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/se-letos-konec-recesije.html Še letos konec recesije? recesija, ben, bernanke, gospodarstvo Po najboljšem scenariju, če bodo finančni trgi le začeli delovati, kot je treba, se lahko recesija v ZDA konča še letos, meni guverner Feda Bernanke. Še letos konec recesije? Guverner ameriške centralne banke Federal Reserve Fed Ben Bernanke je v današnjem nastopu pred odborom za bančništvo ameriškega senata poudaril, da je ameriško gospodarstvo sredi hudega krčenja, ki se bo nadaljevalo še vso prvo polovico leta. Obenem je ob najboljšem scenariju napovedal, da obstaja razumna možnost za konec recesije še letos. V svojem rednem polletnem nastopu pred ameriškim kongresom je prvi mož Feda poudaril, da je trenutna nepremičninska, posojilna in finančna kriza, sicer najhujša od velike depresije v 30. letih prejšnjega stoletja, ameriško gospodarstvo potisnila v najhujšo recesijo v zadnjih 25 letih. Kljub številnim negativnim kazalcem za prihodnja gibanja ameriškega gospodarstva je Bernanke zatrdil, da obstajajo znaki, da veliko število pobud ameriške vlade in Feda vendarle prispevajo k umirjanju razmer na finančnih trgih, čeprav so razmere še vedno zelo resne. Če bodo finančni trgi le začeli delovati, kot je treba, bi se recesija po njegovih besedah lahko končala še v letošnjem letu. Nujno je, da nadaljujemo izvajanje fiskalnih spodbud in močne vladne ukrepe za stabilizacijo finančnih institucij in trgov. Če bodo ukrepi, ki jih sprejemajo kongres, Federal Reserve in administracija Baracka Obame, uspešni pri vzpostavljanju določene ravni finančne stabilnosti, obstajajo razumne možnosti, da se bo trenutna recesija končala v letu 2009 in da bo 2010 leto okrevanja, je pojasnil prvi mož Feda. Kakšni so črni scenariji? Med tveganji, ki bi utegnila ogroziti gospodarsko okrevanje, je omenil scenarij, po katerem bi se finančne in gospodarske težave v drugih državah izkazale za hujše, kot je videti, to pa bi ogrozilo tako ameriške izvoznike kot stabilnost finančnega sistema ZDA. V Fedu so zaskrbljeni tudi nad scenarijem, da centralni banki in vladi ne bo uspelo prekiniti začaranega kroga, ko povečanje brezposelnosti, padanje cen nepremičnin in posledično zmanjšanje razpoložljivega dohodka povzročajo zmanjšanje potrošnje, to pa le še zaostruje krizo. Fed je decembra ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, znižal na od nič do 0,25 odstotka in nižje več ne more iti, je ponovil Bernanke, ki pa je obenem zatrdil, da bo ameriška centralna banka še naprej uporabljala vsa razpoložljiva orodja za spodbujanje gospodarske dejavnosti in izboljšanje delovanja finančnih trgov . 2009-02-24 STA / V.L. 2 3 2.5 0.707 neutral 468 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/bo-primorski-ponos-padel-v-tuje-roke.html Bo primorski ponos padel v tuje roke? kraljica, mortadela, pršut, primorska, mip, podjetje Zlati časi Mipa so mimo. Za pršut in kraljico mortadel ni več denarja, zato je podjetje SID banki zastavilo uspešno blagovno znamko kraljica mortadel. 2009-02-24 Blaž Jarc/Mateja Poljšak 1 1 1 0 negative 469 www.24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/american-express-placuje-za-zaprte-racune.html American Express plačuje za zaprte račune american, express, kreditna, kartica, stranka, poslovanje, finance, račun, banka American Express nekaterim imetnikom njihove kartice ponuja 300 dolarjev, če poravnajo svoje obveznosti. Strokovnjaki pa opozarjajo, da ne gre za radodarnost podjetja, in pozivajo k pazljivosti pri zapiranju računov. Po navadi so se podjetja, ki izdajajo kreditne kartice, potegovala za stranke z denarnimi nagradami. Sedaj pa American Express ponuja denar, da bi se znebil svojih strank. Svojim uporabnikom po poročanju časnika Wall Street Journal ponujajo darilno kartico s 300 dolarji, da poravnajo obveznosti in zaprejo svoj račun. Izdajatelje kreditnih kartic vse bolj obremenjujejo dolgovi strank. Po pisanju časnika ta nenavaden korak le dokazuje, kako hitro se razmere na kreditnih trgih slabšajo. Gre za ogromno spremembo v paradigmi, pravi ustanovitelj spletne strani za ocenjevanje kreditnih kartic Curtis Arnold. Pričakuje, da bodo tudi druga podjetja sledila temu zgledu, da bi stimulirala uporabnike k poravnavanju obveznosti. Tovrstna podjetja se namreč spoprijemajo z vse večjimi izgubami. American Express sicer ne želi izdati kriterijev, po katerih izbirajo stranke, ki jim pošiljajo te pon